O parodontalni bolezni

Parodontalna bolezen je zelo nevarna in prizadene več kot 80 % slovenske populacije!

Gre za vnetje dlesni, kosti, korenine in vezivnega tkiva, ki povezuje korenino s kostjo. Govorimo o kronični bakterijski okužbi, ki je najpogostejša kronična bolezen človeštva. Če zobnih oblog z redno ustno higieno ne odstranimo temeljito, se pričnejo škodljive bakterije razmnoževati in s sproščanjem toksinov napadejo naše telo. Imunski sistem telesa pa se na okužbo odzove z vnetjem.

Najprej so na udaru dlesni in to bolezensko stanje strokovno imenujemo gingivitis, nato sledijo obolenja ostalih podpornih tkiv, predvsem kosti. To je parodontalna bolezen. Bakterije pa se ne zadovoljijo samo s povzročanjem škode v ustih. Skupaj s svojimi odpadnimi produkti (toksini) vdrejo v krvni obtok in pričnejo zastrupljati celo telo.

Parodontalna bolezen je torej stanje, ki ne škoduje samo ustnemu ampak tudi celostnemu telesnem zdravju.

1. Diagnostika
   S sodobnim pristopom je odkrivanje parodontalne bolezni veliko lažje. Le s pravilno diagnozo lahko posameznika s parodontalno boleznijo primerno usmerimo ter mu predpišemo ustrezno zdravljenje. Najočitnejši znak vnetih obzobnih tkiv so krvaveče dlesni in poglobljeni obzobni žepi, ki jih lahko odkrije le zobozdravnik ali ustni higienik z natančnim merjenjem globine teh obzobnih žepov.

2. Čiščenje trdih zobnih oblog
Trde zobne obloge nad nivojem dlesni ostranimo z ultrazvočnim odstranjevalcem. Te obloge največkrat povzročijo vnetje dlesni (gingivitis), hkrati pa omogočajo nabiranje ter pritrjevanje bakterij pod nivojem dlesni. Trde in mehke zobne obloge predstavljajo osnovo za začetek vnetja kosti in tako se iz gingivitisa postopoma razvije parodontitis oziroma parodontalna bolezen. Pomembno je, da prihajate na redne 6-mesečne kontrolne preglede, kjer morebitne trde zobne obloge na vaših zobeh tudi odstranimo. Danes ta poseg poleg zobozdravnikov izvajajo tudi ustni higieniki.

3. Čiščenje obzobnih žepov
če bakterij in zobnih oblog ne odstranimo pravočasno, se začnejo kopičiti tudi pod nivojem dlesni. Bakterije v oblogah nad nivojem dlesni so del normalne sestave bakterijskega okolja in so večinoma aerobne (ob kisiku živeče), medtem ko se bakterijski sestav pod dlesnijo dramatično spremeni. V zgodbo o parodontalni bolezni vstopijo zelo uničujoče (patogene) bakterije, ki živijo brez kisika (anaerobne bakterije). Naše telo v obrambi odgovori nanje z vnetjem, ki se kaže kot raztapljanje kosti. Z mehanskim čiščenjem korenin in okuženih obzobnih žepov odstranimo vzrok vnetja in tudi močno prizadeto ter okuženo dlesen.

4. Protibakterijsko spiranje žepov
Po mehanskem čiščenju se prostori v okolici in pod dlesnijo očistijo z raztopinami, ki delujejo protibakterijsko. Na ta način speremo vse ostanke vnetja ter okužbe. Največkrat se za spiranje uporablja dezinfekcijski TRIS, sestavljen iz vodikovega peroksida, klorheksidina in fiziološke raztopine.

5. Lasersko zdravljenje
Zdravljenje z laserjem se je na področju zdravljenja mehkih (obzobnih) tkiv izkazalo za zelo učinkovito. Fotodinamična terapija pri svojem delovanju izkorišča sestavljen efekt laserske svetlobe ter posebnega barvila, ki se veže na bakterije. Laserska svetloba deluje na barvilo in uniči bakterije na katere je vezano. Uporablja se kot nadaljevanje luščenja in glajenja korenin posebej na mestih, kjer je bilo ročno odstranjevanje nenatančno – zaradi anatomskih posebnosti zob ali globine žepov.

6. Antibiotično ali kirurško zdravljenje
Antibiotikom se v medicini na splošno izogibamo, če je to seveda možno in dovoljeno. Smiselno jih je uporabiti v primerih, ko je resnost okužbe visoka, parodontalna bolezen pa je zelo napredovala. Največji učinek imajo lokalni antibiotiki, ki delujejo neposredno na mestu pod dlesnijo. Kirurško zdravljenje je pacientu v pomoč v vseh primerih, ko neinvazivni ter konzervativni pristopi ne prinesejo ustavitve napredovanja parodontalne bolezni.