Parodontologija
Se ne morete sprijazniti z dejstvom, da ste na stara leta obsojeni na izgubo zob? Pravilno!
Pogosto pri ljudeh velja prepričanje, da s starostjo nastopi tudi izguba zob in posledično se moramo sprijazniti z zobnimi protezami. Dejstvo je, da se temu lahko izognemo, če dovolj zgodaj začnemo pravilno skrbeti za dlesni, saj so bolezni le-teh glavni krivec za kasnejšo izgubo zob.
Parodontalna bolezen je zelo nevarna in prizadene več kot 80 % slovenske populacije!
Gre za vnetje dlesni, kosti, korenine in vezivnega tkiva, ki povezuje korenino s kostjo. Govorimo o kronični bakterijski okužbi, ki je najpogostejša kronična bolezen človeštva. Če zobnih oblog z redno ustno higieno ne odstranimo temeljito, se pričnejo škodljive bakterije razmnoževati in s sproščanjem toksinov napadejo naše telo. Imunski sistem telesa pa se na okužbo odzove z vnetjem.
Najprej so na udaru dlesni in to bolezensko stanje strokovno imenujemo gingivitis, nato sledijo obolenja ostalih podpornih tkiv, predvsem kosti. To je parodontalna bolezen. Bakterije pa se ne zadovoljijo samo s povzročanjem škode v ustih. Skupaj s svojimi odpadnimi produkti (toksini) vdrejo v krvni obtok in pričnejo zastrupljati celo telo.
Parodontalna bolezen je torej stanje, ki ne škoduje samo ustnemu ampak tudi celostnemu telesnem zdravju.
- Diagnostika
S sodobnim pristopom je odkrivanje parodontalne bolezni veliko lažje. Le s pravilno diagnozo lahko posameznika s parodontalno boleznijo primerno usmerimo ter mu predpišemo ustrezno zdravljenje. Najočitnejši znak vnetih obzobnih tkiv so krvaveče dlesni in poglobljeni obzobni žepi, ki jih lahko odkrije le zobozdravnik ali ustni higienik z natančnim merjenjem globine teh obzobnih žepov.
Zdrave dlesni | Gingivitis – vnetje dlesni | Začetna oblika parodontalne bolezni | Napredovalna oblika parodontalne bolezni
2. Čiščenje trdih zobnih oblog
Trde zobne obloge nad nivojem dlesni ostranimo z ultrazvočnim odstranjevalcem. Te obloge največkrat povzročijo vnetje dlesni (gingivitis), hkrati pa omogočajo nabiranje ter pritrjevanje bakterij pod nivojem dlesni. Trde in mehke zobne obloge predstavljajo osnovo za začetek vnetja kosti in tako se iz gingivitisa postopoma razvije parodontitis oziroma parodontalna bolezen. Pomembno je, da prihajate na redne 6-mesečne kontrolne preglede, kjer morebitne trde zobne obloge na vaših zobeh tudi odstranimo. Danes ta poseg poleg zobozdravnikov izvajajo tudi ustni higieniki.
3. Čiščenje obzobnih žepov
če bakterij in zobnih oblog ne odstranimo pravočasno, se začnejo kopičiti tudi pod nivojem dlesni. Bakterije v oblogah nad nivojem dlesni so del normalne sestave bakterijskega okolja in so večinoma aerobne (ob kisiku živeče), medtem ko se bakterijski sestav pod dlesnijo dramatično spremeni. V zgodbo o parodontalni bolezni vstopijo zelo uničujoče (patogene) bakterije, ki živijo brez kisika (anaerobne bakterije). Naše telo v obrambi odgovori nanje z vnetjem, ki se kaže kot raztapljanje kosti. Z mehanskim čiščenjem korenin in okuženih obzobnih žepov odstranimo vzrok vnetja in tudi močno prizadeto ter okuženo dlesen.
4. Protibakterijsko spiranje žepov
Po mehanskem čiščenju se prostori v okolici in pod dlesnijo očistijo z raztopinami, ki delujejo protibakterijsko. Na ta način speremo vse ostanke vnetja ter okužbe. Največkrat se za spiranje uporablja dezinfekcijski TRIS, sestavljen iz vodikovega peroksida, klorheksidina in fiziološke raztopine.
5. Lasersko zdravljenje
Zdravljenje z laserjem se je na področju zdravljenja mehkih (obzobnih) tkiv izkazalo za zelo učinkovito. Fotodinamična terapija pri svojem delovanju izkorišča sestavljen efekt laserske svetlobe ter posebnega barvila, ki se veže na bakterije. Laserska svetloba deluje na barvilo in uniči bakterije na katere je vezano. Uporablja se kot nadaljevanje luščenja in glajenja korenin posebej na mestih, kjer je bilo ročno odstranjevanje nenatančno – zaradi anatomskih posebnosti zob ali globine žepov.
6. Antibiotično ali kirurško zdravljenje
Antibiotikom se v medicini na splošno izogibamo, če je to seveda možno in dovoljeno. Smiselno jih je uporabiti v primerih, ko je resnost okužbe visoka, parodontalna bolezen pa je zelo napredovala. Največji učinek imajo lokalni antibiotiki, ki delujejo neposredno na mestu pod dlesnijo. Kirurško zdravljenje je pacientu v pomoč v vseh primerih, ko neinvazivni ter konzervativni pristopi ne prinesejo ustavitve napredovanja parodontalne bolezni.
Dokazano je, da je parodontalna bolezen pogostejša pri ljudeh z diabetesom in preddiabetesom. Ravno zato v kliniki Ustna Medicina posebno pozornost namenjamo prav bolnikom s sladkorno boleznijo. Ste med tistimi, ki se spopadate z eno izmed najpogostejših bolezni sodobnega časa? Za vas smo pripravili nekaj koristnih informacij o povezavi parodontalne in sladkorne bolezni.
Ne izgubljajte časa in se pravočasno poučite o usodni povezavi sladkorne in parodontalne bolezni.
Parodontalna bolezen neposredno vpliva na višjo pojavnost srčno-žilnih bolezni in z njimi povezanih zapletov ter srčne in možganske kapi. Odsotnost kroničnega bakterijskega vnetja obzobnih tkiv je zato zelo pomembna za vaše telesno zdravje.
V spodnjem video posnetku smo za vas smo pripravili nekaj koristnih informacij o povezavi parodontalne bolezni in srčno – žilnih bolezni.
Parodontalna bolezen lahko kot kronično bakterijsko vnetje botruje zapletom med nosečnostjo in povzroči njeno neželeno prekinitev. Prav tako obstaja močna povezava med parodontozo in nizko porodno težo novorojenčka oziroma prezgodnjim porodom. Zdrava obzobna tkiva nosečnice so torej tesno povezana z zdravjem matere in tudi z zdravjem njenega otroka.
V spodnjem video posnetku preverite koristne informacije o povezavi parodontalne bolezni in nosečnosti.
Parodontalna bolezen lahko povzroči aspiracijsko pljučnico in pomembno vpliva na nastanek kronične obstruktivne pljučne bolezni. Pot od dlesni do dihalnih poti je namreč zelo kratka in zato je odsotnost kroničnega bakterijskega vnetja obzobnih tkiv zelo pomembna za zdravo funkcijo vaših dihal ter vaše telesno zdravje.
Stres je sistemsko vnetje v telesu, ki slabi njegovo imunsko sposobnost in na ta način prispeva k nastanku in napredovanju parodontalne bolezni.
Tudi debelost je dejavnik tveganja za nastanek parodontalne bolezni. Maščobne celice namreč aktivno izločajo vnetne posrednike, zato je njihova količina v telesu višja pri ljudeh s prekomerno telesno težo.
V spodnjem video posnetku smo pripravili nekaj koristnih informacij o povezavi stresa in debelosti ter parodontalne bolezni.
Kajenje, natančneje nikotin v cigaretah, prikrije simptome vnetih dlesni, ki vas običajno pripeljejo do zobozdravnika. Rdečina dlesni, oteklina, krvavitev in gnojni izcedek so pri kadilcih odsotni ali izraženi v manjši meri, zato kadilci pogosto poiščejo pomoč, ko je parodontalna bolezen že močno napredovala.
V spodnjem videu si poglejte nekaj koristnih informacij o vplivu kajenja na parodontalno bolezen.
Delovanje našega telesa, njegova obrambna sposobnost in hormonsko ravnovesje se nekje po 50. letu močno spremenijo in vplivajo na potek in izid vseh bolezni, še posebej kroničnih. Med najpogostejšimi je prav parodontalna bolezen.
V spodnjem video posnetku smo pripravili nekaj koristnih informacij o parodontalni bolezen pri osebah po 50. letu starosti.
Vas zanima več?
Samo za vas smo pripravili ekskluzivno Posebno poročilo, v katerem smo zgoščeno in pregledno zbrali vse mite, resnice in neizpodbitna dejstva o parodontalni bolezni v povezavi s staranjem.
Preberite si:
- zakaj redna ustna higiena po 50. letu ni dovolj, za zaviranje razvoja parodontalne bolezni,
- zakaj so ženske v starosti še posebej izpostavljene parodontalni bolezni,
- zakaj se škodljive ustne bakterije po 50. letu hitreje širijo v organizmu,
… in še veliko več!
[caldera_form id=”CF5a1436e7d4937″]