Kako nadomeščati izgubljene zobe?

Odstranjevanja zob se moramo lotiti preudarno in strokovno. Danes namreč ne velja več, da je dober zobozdravnik tisti, ki najhitreje izpuli zob. Pred odstranitvijo zoba moramo jasno določiti, kaj se bo zgodilo po odstranitvi in kako bomo izgubljeni zob ali več njih nadomestili. Ni isto ali odstranjujemo spodnji modrostni zob ali pa zgornji sekalec, če vzamemo dva ekstrema. Modrostnih zob nikoli ne nadomeščamo, zgornje srednje sekalce pa  skoraj praviloma takoj po izdrtju z implantatom, t.j. zobnim vsadkom. Na implantatu se lahko takoj pripravi začasna krona zoba ali pa se to stori odloženo in je v tem primeru potrebno človeku zagotoviti drug ustrezen nadomestek zoba, torej da po posegu ne zapustite ordinacije škrbasti. Kljub temu, da po odstranitvi zoba takoj privijemo zobni vsadek, to ne bo preprečilo izgube kosti. Pred puljenjem zoba moramo torej vedeti, kako se bomo z izgubo kosti spopadli. Obstaja veliko tehnik, potrebno je izbrati pravo za vsak primer posebej. Včasih je dograjevanje bolj smiselno z vašo lastno kostjo, včasih pa je to bolje storiti s kostnimi nadomestki.

Nekaterih zob nima smisla nadomeščati z implantatom, ampak je bolje načrtovati mostiček.  Tudi v tem primeru lahko izguba kosti po odstranitvi zoba predstavlja težavo pri načrtovanju in tudi v takih primerih se lotimo dograjevanja kosti na ustrezen način. Želimo se namreč izogniti zatikanju hrane pod mostičkom in predvsem omogočiti ustrezno izvajanje ustne higiene.

V primeru, da zobnega vsadka ni mogoče vstaviti takoj po odstranitvi zoba, običajno počakamo do zacelitve mehkih tkiv, kar traja cca. dva meseca, ali pa do zacelitve kosti, kar traja nekje štiri mesece. V teh primerih je še bolj pomembno, da vemo, kako bo izguba kosti vplivala na kasnejšo vstavitev zobnega vsadka. Obstaja veliko materialov s katerimi lahko zapolnimo votlino po izdrtju zoba, da bi s tem preprečili preveliko izgubo kosti. V naših ordinacijah  ohranjamo kost čeljustnic po odstranitvi zoba z vašimi lastnimi tkivi. Votlino je mogoče zapolniti s presadkom kosti in sluznice, ki ga odvzamemo za zadnjim kočnikom v zgornji čeljusti. Postopek pa izvedemo s posebnimi svedri v obliki valja. Na ta način prenesemo tkivo iz enega mesta na drugo povsem varno, hitro in učinkovito. Spet drugič se lahko odločimo, da votlino napolnimo samo s preparatom, ki ga pripravimo iz vaše krvi. Ta pripravek se imenuje PRF. Pred posegom vam vzamemo nekaj epruvet krvi, le-ta se nato vstavi v posebno centrifugo, kjer se izolira frakcijo celic in beljakovin, ki sodelujejo v kostnem celjenju. Dobimo material, ki ga lahko oblikujemo v čep ali v membrano, odvisno od potrebe. S takim materialom zapremo votlino po izdrtju zoba in celjenje je hitrejše z bistveno manj zapleti, sploh kadar odstranjujemo zgornje kočnike, ki dostikrat s korenino segajo v sinus. S tako izdelanimi membranami iz krvi morebitno komunikacijo s sinusom varno zapremo in zatesnimo.

Vse omenjeno nam seveda ne pomaga prav dosti, če ne znamo zoba izdreti brez poškodbe tkiv, oz. z minimalno poškodbo kosti in dlesni, ki ne bo ovirala celjenja. Za to je potrebno imeti dobro tehniko, predvsem pa pravilne in ustrezne  inštrumente.

Odstranjevanje zob na takšen način je seveda povsem drugačno od klasičnega, ki se je izvajalo pred časom, ko ni bilo na voljo pravih inštrumentov in pristopov, meddrugim tudi operativnega mikroskopa. V ospredju je ohranjanje kosti čeljustnic in mehkih tkiv po posegu, t.j. čim manjša poškodba zaradi posega kot takega in ustvarjanje pogojev za takojšnjo ali odloženo vstavitev zobnih vsadkov. Takšno odstranjevajne zahteva precej znanja o biologiji celjenja, o tehnikah izdiranja in o uporabi različne in drage opreme.

dr. Sebastjan Perko, dr.dent.med.