So ljudje, ki se na “smrt” bojijo zobozdravniškega stola, in smo ljudje, ki ga naravnost obožujemo, če se (zgolj za ščepec soli) pošalim. Odkar pomnim, me je vonj po sterilnih ambulantah privlačil. Morda zato, ker mi je higiena (notranja in zunanja / duhovna in psiho-fizična) pomembna. Začne se seveda v ustni votlini. Preden se hrana prebavi, jo po zaužitju čaka dolgo večurno (po)potovanja od ust (ustne votline) do danke (po domače “riti”), kjer spet pokuka na plan. Poleg primarnega prehranjevalnega procesa se v ustni votlini s tvorjenjem posameznih zlogov nastaja govor in posledično z njim povezana “čistost/resnicoljubnost” mesta izrekanja.
Kot otrok sem imela zdrave, lepe in bleščeče mlečne zob(k)e, zato sem se fotografskemu objektivu rada nastavljala s široko odprtimu usti, da bi moj čarobni nasmeh kar najbolj prišel do izraza! Zobozdravstvene ambulante sem redno obiskovala (tj. vsakih 6 mesecev), zbirala štempiljke živalic (op. v spominu so mi najbolj ostale miške in pikapolonice), si redno vsak dan (2X na dan) ščetkala zob(k)e in skrbela za pravšnjo mero fluora.
Danes imam 34 let. Čez dober mesec dni bom za leto starejša. Še vedno rada obiskujem (zobo)zdravnika in (zobo)zdravniški stol in še vedno me privlači vonj sterilnih ambulant ter vse, kar paše in sodi zraven.
V vseh 34 letih, sem skrbela za svoje zobovje in obzobna tkiva, do pred dveh let, ko se navade (zaradi različnih dejavnikov) malce opustila. Sledile so posledice … odkrušen sekalec (posledica nepravilnega ugriza v olivo s koščico) in poškodovana zobna sklenina, zaradi neprimernih preparatov za beljene zob iz drogerimarketa.
Ker sem status študentke zamenjala s statusom brezposelne osebe, sem se “hote in ali nehote” morala posloviti od “študentskega zobozdravnika”. Sledili sta omenjeni dve leti, znotraj katerih je moje zobovje načel “duh časa”. Ker s starim zobozdravnikom nisem bila več najbolj zadovoljna, sem se odločila za korenito spremembo.
V Ustno medicino nisem zašla po naključju. Pritegnili so me oglasi, s katerimi so ob odprtju klinike oglaševali svojo dejavnost. Poklicala sem na kontaktno telefonsko številko in se dogovorila za prvi informativni posvet. Ker mi je bila obravnava všeč, sem se odločila za spremembo zobozdravnika in “vseživljenjski paket ustnega zdravja” na kliniki Ustne medicine.
Najprej me je sprejela higieničarka Sara; vajeti je v svoje roke prevzel izbrani osebni zobozdravnik Bojan (ki mi je “zakrpal” sklenino in poskrbel za brezhibno obzobno tkivo), ki je štafetno palico predal osebnemu ortodontu Dejanu, ki bo z “nevidnim” ortodontskim aparatom invisalign poskrbel za “uravnilovko mojih zob”, da bo čez približno dve leti moj nasmeh še lepši od današnjega!
Odkar mi je Bojan zaradi pomanjkanja prostora v ustni votlini odstranili zgornji osmici – 2/4 “Zofijine modrosti”, če se spet malce pošalim, “lažje diham”, in to brez Bronhi bonbonov!
Ko si ščetkam zobe in nitkam medzobne prostore, opazujem miniaturne spremembe in odštevam dneve do novih terminov, ko bom spet lahko za krajši čas (za)sedla “vroči stol” in se predala “sončnim žarkom luči nad mano”, in (v mislih) poletela kam daleč, daleč stran … se kot japonske ame potopila v Ocean in se vrnila na površje s školjkami z globokomorskimi biseri, iz katerih mi bodo v Ustni medicin ob koncu obravnave izdelali porcelanaste zobne luske … In mala morska deklica Ariel bo rojena v naročju Ustne medicine, kjer se bo vsakdo izmed tima “smejal po svoje”, ker bo priča edinstvenemu “čudežu” matere Narave! Ko bom zapustila zobozdravniški stol, se bo prelevila v boga Šivo in odplesala svoj ples do dvigala, ki me bo odpeljalo v prtitličje, kjer bo zapustila stavbo in plesaje in iz dna duše in srca glasno smejala in podala dogodivčinam naproti. In Glas se bo širil v deveto vas “od ust do ust”. …
“Sreča leži na konici tvojega jezika; prijatelji in sovražniki so na konici tvojega jezika; tudi življenje in smrt sta na konici tvojega jezika.” (indijski pregovor)