Poskrbimo skupaj za spodbudnejše rezultate vašega ustnega zdravja.
Mogoče vam matematični izračuni in statistika niso blizu. Še več, verjetno se sprašujete, zakaj vam zobozdravniki razlagamo o statistiki. Statistika je pomembna znanstvena veda, ki nam pojasni marsikateri problem v družbi. In tako statistika pojasnjuje tudi bolezenske težave, s katerimi se dnevno srečujemo v zobozdravstvu.
Poglejmo, kaj pravijo statistični podatki
Podatki, ki vam jih predstavljam v videu, združujejo različne raziskave na področju zobozdravstva in zajemajo široko populacijo različnih starostnih skupin. Pomislite sedaj na devet oseb, ki so vam izjemno pri srcu in bi jih v tem trenutku poklicali na piknik, ker ste radi v njihovi družbi. Vi in še devet prijateljev, znancev, sorodnikov ali sodelavcev predstavljate zaključeno skupino ljudi, ki na zunaj nima pretiranih težav z zobmi. Pa je res tako? Kaj se dogaja z ustno votlino naključne skupine desetih ljudi, vam razložim v tem videu!
Torej, če povzamem, statistični podatki našega ustnega zdravja niso ravno najobetavnejši. Pa vendar si sedaj verjetno rečete: »Jaz pa že nisem del te statistike, saj ne čutim nobene bolečine in nisem bil pri zobozdravniku že vsaj pet let!!!« In ravno tukaj se skrivajo nevarnosti, ki vam pretijo v naslednjih letih! Težave z zobmi in obzobnimi tkivi se namreč začnejo veliko prej, kot to zaznamo v obliki bolečine, skelenja ali kakršnegakoli drugega neudobja, ki ga čutimo v ustni votlini. Ko je bolečina že prisotna, je na obzorju resnejša težava, vaše telo pa je že dalj časa obremenjeno s posledicami, ki jih pušča delovanje bakterij, ki se iz ustne votline hitro širijo tudi v druge dele telesa in tako povzročajo vnetja tudi tam, kjer bi jih najmanj pričakovali.
10 ljudi = 21 mrtvih zob
Vzemimo za primer granulom, ki je posledica zobne gnilobe, nezdravljenih ali neustrezno zdravljenih mrtvih zob. Verjetno ste že slišali ali pa celo kdaj sami rekli: »Mislim, da me je napihalo v zobe!« Ali pa: »Verjetno imam prehlajeno dlesen.« Majhna luknjica sprva povzroča bolečine, ki se pojavljajo zgolj občasno, ob hladni ali mrzli pijači in hrani ter ob menjavi temperature v zraku. Bolečina se nenadoma pojavi in nenadoma tudi izzveni. Ob tem se ne zavedamo, da so na pohodu bakterije, ki počasi prodirajo v notranjost zoba in pozneje tudi razžirajo njegovo korenino. Dolgotrajen proces, na katerega se ne odzovemo pravočasno, tako pripelje do mrtvega zoba, s katerim imamo dolgoročno lahko veliko težav, ali pa celo do izgube zoba, ko bolezen napreduje. In tako ima deset ljudi, ki dolgo niso obiskali zobozdravnika ali niso čutili posebnosti v ustni votlini, skupaj kar 21 mrtvih zob!
Možnost, da imate tudi vi ali vaši najbližji, ki ste jih povabili na piknik, zametke parodontalne bolezni, je kar 90-odstotna!
Še bolj kot mrtvi zobje je skrb vzbujajoč podatek, da ima kar devet od desetih ljudi znake parodontalne bolezni, ki jo prepoznamo po krvavenju ob ščetkanju ali uživanju hrane. Izgovori, da imate pretrdo zobno ščetko ali da vam hrana poškoduje dlesen in pride do krvavitev, niso najpametnejši. Zelo redko pride do mehanskih poškodb dlesni in povečini je vsaka krvavitev dlesni alarm, ki nas opozori, da je na vidiku parodontoza. Ena hujših bolezni dlesni, ki dolgoročno vodi v izgubo zob. Tudi tukaj so na delu bakterije, ki se širijo v telo in povzročijo marsikateri drug bolezenski zaplet. Parodontoza je še posebej nevarna za srčno-žilne in sladkorne bolnike, bolnike z boleznimi dihal, kadilce, ljudi, ki so izpostavljeni stresu, in nosečnice. Zato je pomembno, da jo prepoznamo pravočasno, saj je njeno zdravljenje zelo uspešno. Z ustrezno nadaljnjo ustno nego pa boste svoje zobe obdržali vse življenje!
So vaše čeljusti ves čas napete in jih nikakor ne morete sprostiti?
Običajno je napetost v čeljustih posledica stiskanja zob, do katere prihaja pogosto nevede čez dan, še pogostejša pa je ponoči. Kar polovica vseh ljudi stiska zobe! Običajno je to posledica vsakodnevnih stresnih situacij in sčasoma stiskanje zob postane navada, ki je še bolj prisotna ponoči, ko se tega ne zavedamo, razen če nas na to kdo opozori. Stiskanje zob pa ne prinese le razbolelih čeljusti, po katerih najpogosteje prepoznamo težavo, ampak trajno obrabo zob in poškodbe.
In zakaj je v populaciji tako nespodbudna statistika?
Razlogov je več, med vidnejšimi pa zagotovo lahko izpostavimo navade posameznikov in znanje, ki ga imamo o zobeh in pravilni higieni. Statistika namreč kaže, da samo dve osebi med prijatelji, ki ste jih povabili na piknik, nitkata zobe! Nitkanje je namreč del ustne higiene, ki bi ga morali vpeljati v svojo dnevno rutino zobne higiene. A nas žal o tem niso učili naši starši, učitelji in celo zobozdravniki ne. Pravilna vsakodnevna ustna higiena bo rešila marsikateri zobobol ali pa celo izpadanje zob v starosti. Poleg neprimerne ustne higiene pa je vzrok za težave nereden obisk zobozdravnika. Ponovno navada iz preteklosti, da gremo k zobozdravniku takrat, ko čutimo bolečino ali pa nam je izpadel zob. Kot sem večkrat poudaril v tem zapisu, je čas za obisk zobozdravnika, ko ne čutimo bolečine ali pa se nam samo zdi, da je nekaj narobe. Takrat imamo čas, da zaplete rešimo, še preden pride do neznosne bolečine, in poskrbimo, da boste zaradi zdrave ustne votline tudi telesno v dobrem stanju.