Prenesite si knjigo!
Vložite čas vase in v svoje znanje. Knjiga pa vam bo omogočila, da boste ne le poskrbeli za celostno zdravje vašega telesa temveč tudi za lažjo komunikacijo z vašim zobozdravnikom.
Primerjava med tradicionalnim
in sodobnim zobozdravstvom
Primerjava med tradicionalnim
in sodobnim zobozdravstvom
Primerjava med tradicionalnim
in sodobnim zobozdravstvom
Zgodbe ljudi, ki jih slišimo v naših ordinacijah, imajo pogost skupni imenovalec, ki se glasi: »Zakaj mi tega niso že prej povedali?« Marija je celo življenje hodila k zobozdravniku in skrbela za ustno higieno, kot so jo poučili v zdravstvenem domu in na televiziji. Ščetka trikrat na dan, medzobno ščetko uporablja enkrat na teden. Danes je stara 63 let in odločila se je, da si bo enkrat za vselej uredila zgornje zobe. Ti so namreč porumeneli ter kažejo znake staranja, razpok in okrušenj. Občasno jo tudi skeli v zgornji čeljusti. Opazila je, da ji dlesen krvavi, vendar ji nihče ni posebej svetoval, kako naj se spopade s tem, je pa v televizijskih reklamah videla, kako lahko to preprosto reši. Zgodba se nadaljuje na naslednjih straneh, še prej pa se osredotočimo na vprašanje: »Kako se tradicionalno zobozdravstvo loči od sodobnega?«
Kot sva poudarila v uvodu, je naš namen zobozdravstvo vrniti nazaj v medicino. Med študijem smo opažali, da marsikateri profesor v to vlaga veliko truda, praksa pa je še zdaj svetlobna leta oddaljena od tega cilja. Vračanje v medicino pomeni, da povzemamo sodobna dognanja, ki jih sicer lahko upošteva tudi nekdo v t. i. tradicionalni zobozdravstveni ordinaciji, in jih povežemo na način, da vas lahko optimalno oskrbimo glede na začetno stanje. Ob takem načinu dela vam lahko obljubimo, da boste svoje zobe obdržali do konca življenja in, kar je mogoče celo pomembneje, izničili vpliv obolenj v ustih na vaše telo. S celostnim zobozdravstvom lahko odpravimo ponavljajoče se skrbi in pogovore s prijatelji ali doma na temo neprestanih obiskov zobozdravnika, vnetih dlesni, majavih zob, izpadlih zalivk, vsakič novih zalivk, mrtvih zob ali celo izgube zob. V tradicionalnem zobozdravstvu, ki smo ga bolj ali manj izkusili vsi, bolj odpravljajo najbolj pereče težave kot aktivno sodelujejo v procesu ozdravitve. Izrazje, ki ga uporabljamo zobozdravniki, govori o prehajanju iz terapevtske faze v vzdrževalno fazo, v kateri z rednimi kontrolnimi pregledi pri ustnem higieniku, higieničarki ali zobozdravniku natančno pregledujemo dogajanje v ustih in ga spremljamo. Terapevtsko obdobje je praviloma samo eno na življenje, sodoben filozofski pogled na ustno zdravje ter kritična izbira tehnologij in materialov namreč omogočata izredno dolgotrajne rešitve. Seveda le v primeru, da doma sledite navodilom za vzdrževanje optimalnega ustnega zdravja in se obenem izogibate navadam/razvadam, ki škodijo ustnim tkivom.
V primeru tradicionalnega zobozdravstva je naš čas v ordinaciji skrbno odmerjen in tega časa, kot vemo, ni ravno veliko. Pacient se hitro znajde na stolu z odprtimi usti, saj zobozdravnik pod pritiskom določenih sistemov in ureditev, tj. koncesije ali javnega zobozdravstva, hiti z namenom izpolnitve norme. Na vrsto morajo priti vsi ljudje, ki so v čakalnici. Kako mislite, da se zobozdravnik počuti, ko vidi zmeraj več ljudi pred vrati?
Hitenje ne pomeni slabe kakovosti zobozdravnika, temveč sistema, v katerem smo. V odmerjenem kratkem času mu ne preostane drugega, kot da naredi tisto, kar se mu v tistem trenutku zdi najbolj nujno. Precej verjetno se zaveda, da v ustih pušča obolenja, ki bi se jim bilo treba še posvetiti.
Tak način delovanja nam pogosto opišejo kolegi, ki so se nam pridružili v našem pristopu in so v preteklosti delali v zdravstvenem domu. Tak način, v takšnem zdravstvenem sistemu, kot ga imamo v Sloveniji – zelo podoben je tudi v Veliki Britaniji – ne prinaša dobrih rezultatov, kar je mogoče opaziti na naših ulicah.
V celostnem zobozdravstvu posvetimo precej časa diagnostiki, kar pomeni, da na vseh mogočih področjih in kategorijah vašega ustnega zdravja določimo pomanjkljivosti in na podlagi tega zgradimo individualni načrt, ki torej ni šablonski. Sledi daljši, 30–45 minutni pogovor, kjer vas natančno obvestimo o stanju in o načrtu, ki bo pripomogel k udobnemu in lepemu življenju. Na ta način se zobozdravniki in pacienti s skupnimi močmi zavestno lotimo dela, za uspeh katerega je ključno že na začetku predvideti končni rezultat in se zavedati stanj, na katera moramo biti še posebej pozorni v fazi vzdrževanja. Tako je dosežen pravi namen celostnega zobozdravstva.
Celostno zobozdravstvo se odmika od dela po načelu zob za zobom, ki smo ga bili deležni v preteklosti. Da npr. pridete z bolečo štirico desno zgoraj in naredimo samo ta zob, naslednjič pridete z luknjo v spodnji levi petici in se popravi le ta zob. Takšno reaktivno zobozdravstvo dandanes ne bi smelo obstajati. Imenujemo ga tudi zobozdravstvo »zavrtaj, zapolni in zaračunaj« (tj. Drill, Fill, Bill v angleščini). Tak način dela se osredotoča le na posamezen zob in še to bolj na zobno krono.
V kliniki Ustna medicina smo se zavezali, da se posvetimo najprej človeku. Želimo izvedeti, kdo naš gost sploh je, kakšne so njegove želje, njegovi strahovi, s kakšnimi prepričanji je odraščal, kakšen je njegov odnos do zobozdravstva in podobno. Temu bi lahko rekli čustveno-psihološka diagnostika ali po domače odkrit pogovor. Pogovoru sledi telesna diagnostika, kjer ugotovimo, kje trenutno ste na zemljevidu ustnega zdravja in kako vam pomagati priti v stanje, ki si ga želite. Pri tem je bistven odnos in tega v tradicionalnem zobozdravstvu res niso gojili. Rojeni v sedemdesetih, osemdesetih letih ali še prej se lahko spomnimo, da zobozdravniki niso vedeli niti naših imen. Usedel si se na stol, odprl usta in počakal, da so naredili, kar so menili, da je potrebno. Če bi naslednjič prišel z drugim imenom, tega nihče ne bi opazil. Edina komunikacija, ki je v preteklosti potekala v ordinaciji, je bila »izpljuni, izplakni«. Danes rečemo: »dober dan, kako je, zanima me, kdo ste…« Šele nato se ukvarjamo z usti in čisto na koncu se ukvarjamo z zobmi. To je zelo pomembna ločnica med tradicionalnim in sodobnim zobozdravstvom.
V Ustni medicini vas želimo čim manj dolgoročno zadrževati na stolu. To pomeni, da s celostnimi optimalnimi rešitvami poskrbimo za to, da se zmanjšajo tveganja za zaplete v prihodnosti. Ne ukvarjamo se samo s kariesom ali parodontalno boleznijo, škripanjem, belim nasmehom, temveč z vsemi nevarnostmi v ustih. Seveda je pri odnosu s človekom zelo pomembno, kako to sporočamo. Zato smo na naši kliniki že na začetku vzpostavili štiri temelje ustnega zdravja, ki so:
biologija: dlesni in čeljustna kost, kako se obnašajo usta kot organ;
biomehanika: zobne krone in korenine, na čemer temelji tradicionalno zobozdravstvo;
funkcija: kako zobje medsebojno sodelujejo in funkcionirajo;
estetika: zobje kot nasmeh.
Pomembno je pojasniti, da bi moral človek, ki želi doseči optimalno dolgoročno ustno zdravje v tradicionalnem zobozdravstvu, precej prehajati iz ene lokacije na druge. Splošni zobozdravnik je pri svojem delu in znanju omejen, zato mora pacienta v želji, da ga čim bolje pozdravi in oskrbi, napotiti k specialistom različnih področij, k ortodontu na eno lokacijo, h čeljustnemu kirurgu na drugo lokacijo, k higieniku spet na nov naslov. V Ustni medicini je vse združeno pod eno streho in tu vas obravnava skupina strokovnjakov. Glede na prej omenjena štiri področja postane načrtovanje zelo zapleteno in to smo rešili tako, da za vaša usta skrbita vsaj dva zobozdravnika. Tako samodejno prejmete dvoje mnenj in dvoje izkušenj, čeprav bo v resnici v vaših ustih delal samo en terapevt. Če je potrebno svetovanje specialista oralnega kirurga in/ali ortodonta, je mogoče tudi to, zato imate optimiziran načrt celostne oskrbe na enem mestu. Celo bolj ali manj v isti ordinaciji, saj se terapevti prilagajamo vašemu udobju.
V kliniki Ustna medicina smo se zavezali, da se posvetimo najprej človeku. Želimo izvedeti, kdo naš gost sploh je, kakšne so njegove želje, njegovi strahovi, s kakšnimi prepričanji je odraščal, kakšen je njegov odnos do zobozdravstva in podobno. Temu bi lahko rekli čustveno-psihološka diagnostika ali po domače odkrit pogovor. Pogovoru sledi telesna diagnostika, kjer ugotovimo, kje trenutno ste na zemljevidu ustnega zdravja in kako vam pomagati priti v stanje, ki si ga želite. Pri tem je bistven odnos in tega v tradicionalnem zobozdravstvu res niso gojili. Rojeni v sedemdesetih, osemdesetih letih ali še prej se lahko spomnimo, da zobozdravniki niso vedeli niti naših imen. Usedel si se na stol, odprl usta in počakal, da so naredili, kar so menili, da je potrebno. Če bi naslednjič prišel z drugim imenom, tega nihče ne bi opazil. Edina komunikacija, ki je v preteklosti potekala v ordinaciji, je bila »izpljuni, izplakni«. Danes rečemo: »dober dan, kako je, zanima me, kdo ste…« Šele nato se ukvarjamo z usti in čisto na koncu se ukvarjamo z zobmi. To je zelo pomembna ločnica med tradicionalnim in sodobnim zobozdravstvom.
V Ustni medicini vas želimo čim manj dolgoročno zadrževati na stolu. To pomeni, da s celostnimi optimalnimi rešitvami poskrbimo za to, da se zmanjšajo tveganja za zaplete v prihodnosti. Ne ukvarjamo se samo s kariesom ali parodontalno boleznijo, škripanjem, belim nasmehom, temveč z vsemi nevarnostmi v ustih. Seveda je pri odnosu s človekom zelo pomembno, kako to sporočamo.
Kajti ni ga še bilo
filozofa, ki bi zmogel
mirno pretrpeti zobobol.
– William Shakespeare,
Mnogo hrupa za nič
Kajti ni ga še bilo filozofa, ki bi zmogel mirno pretrpeti zobobol.
– William Shakespeare,
Mnogo hrupa za nič
Zato smo na naši kliniki že na začetku vzpostavili štiri temelje ustnega zdravja, ki so:
biologija: dlesni in čeljustna kost, kako se obnašajo usta kot organ;
biomehanika: zobne krone in korenine, na čemer temelji tradicionalno zobozdravstvo;
funkcija: kako zobje medsebojno sodelujejo in funkcionirajo;
estetika: zobje kot nasmeh.
Pomembno je pojasniti, da bi moral človek, ki želi doseči optimalno dolgoročno ustno zdravje v tradicionalnem zobozdravstvu, precej prehajati iz ene lokacije na druge. Splošni zobozdravnik je pri svojem delu in znanju omejen, zato mora pacienta v želji, da ga čim bolje pozdravi in oskrbi, napotiti k specialistom različnih področij, k ortodontu na eno lokacijo, h čeljustnemu kirurgu na drugo lokacijo, k higieniku spet na nov naslov. V Ustni medicini je vse združeno pod eno streho in tu vas obravnava skupina strokovnjakov. Glede na prej omenjena štiri področja postane načrtovanje zelo zapleteno in to smo rešili tako, da za vaša usta skrbita vsaj dva zobozdravnika. Tako samodejno prejmete dvoje mnenj in dvoje izkušenj, čeprav bo v resnici v vaših ustih delal samo en terapevt. Če je potrebno svetovanje specialista oralnega kirurga in/ali ortodonta, je mogoče tudi to, zato imate optimiziran načrt celostne oskrbe na enem mestu. Celo bolj ali manj v isti ordinaciji, saj se terapevti prilagajamo vašemu udobju.