Prenesite si knjigo!
Vložite čas vase in v svoje znanje. Knjiga pa vam bo omogočila, da boste ne le poskrbeli za celostno zdravje vašega telesa temveč tudi za lažjo komunikacijo z vašim zobozdravnikom.
Ali imate koncesijo?
Marija je bila sicer vestna pri skrbi za svoje zobe, vendar je bila vključena v tradicionalno, reaktivno zobozdravstvo, v katerem je način dela posledica bistveno manj možnosti za implementacijo pridobljenega znanja in sistema zavarovanja, ki se je ukoreninil pri nas. Pred časom smo prebrali članek, ki je pojasnil pristop k postavljanju zobozdravstvenega sistema v naši državi. Takrat je tak pristop deloval, danes smo v drugih časih z drugačno resničnostjo. Marija takrat ne bi imela realnih možnosti obdržati svoje zobe do konca življenja. Kljub vsemu je imela Marija toliko sreče, da je zobje niso velikokrat boleli in da so ji pri 63 letih manjkali le štirje. Sicer je večkrat opozorila, da v ustih krvavi, vendar so ji zagotovili, da je to nekaj povsem običajnega.
Prenesite si knjigo!
Koncesije nimamo. Ne zato, ker je ne bi želeli, ampak zato ker nam ne omogoča celostnega zobozdravstva. Za ohranjanje koncesije je treba zbirati točke in dosegati letno normo, v pravilniku o sodelovanju pa so zapisane reči, ki jih je znanost že zdavnaj ovrgla. Če se zobozdravnik želi ukvarjati s celostnim zobozdravstvom, hitro spozna, da je to mogoče le takrat, ko ni zunanjih zaviralcev. Pri odločanju, kako posamezniku s skupnimi močmi pomagati do optimalnega, celostnega in dolgoročnega ustnega zdravja, zobozdravnik preprosto ne sme biti omejen s pravili, izborom tehnologij in materialov ter z odmerjenim časom in t. i. glavarino, ki določa število pacientov v oskrbi enega zobozdravnika. Ta številka je kar precej visoka, 1500 ljudi, kar se v celostnem zobozdravstvu ne more zgoditi, zato pri nas niste samo številka. Odločitve zobozdravnika morajo biti svobodne. Za dobro oskrbo pacienta se je treba odločati na podlagi drugih vodil ali smernic. Zelo učinkovito vodilo v ne povsem jasnih situacijah je, ali bi predlagano terapijo naredil sebi ali bližnjim.
Trenutna situacija pri Zavodu za zdravstveno zavarovanje je žal takšna, da to sodelovanje preprosto ni mogoče. Radi bi poudarili, da naš namen ni prikazati sistema kot slabega. Želimo le orisati, kaj vam različni pristopi pravzaprav ponujajo. Obstoječi sistem zagotavlja osnovno zobozdravstveno oskrbo, kar je po našem mnenju tudi glavni namen zavarovalnega sistema, ki se izvaja v zdravstvenih domovih in koncesijskih ordinacijah.
Na kliniki Ustna medicina pa smo sprejeli odločitev, da bomo ljudem, ki nam zaupajo svoje ustno zdravje, pomagali po poti, za katero menimo, da je ustreznejša. Tistim, ki jih podrobneje zanima, zakaj se koncesija ne more ohraniti v sedanji obliki, predlagamo analizo nastanka obstoječega sistema. Verodostojen članek na to temo smo prebrali na spletu. Hitro je postalo jasno, da gre za umeten in rigiden izračun, ki upošteva le število prebivalstva in povprečja storitev v posameznih ustih. Na podlagi tega je bila določena vrednost točke in v sistemu točk se je ovrednotila določena zobozdravstvena storitev z določenim številom točk. To je potekalo pred več kot 35 leti, zdaj smo v letu 2018.
Omenjen izračun ni v kontekstu današnjega stanja, političnega in družbenega ustroja ter bistvenih sprememb na področju storitev in tehnologij. Danes so postopki kompleksnejši, materiali naprednejši, zato potrebujemo bistveno več časa že za zalivko, kaj šele za kompleksnejše posege. Zato so tudi neizbežna plačila v samoplačniških ordinacijah, kamor so ljudje usmerjeni po oskrbi po zavarovalnem sistemu. Ali je to smiselno? Sistem bi bilo treba vzpostaviti povsem na novo. Podoben sistem kot pri nas imajo tudi v Veliki Britaniji, kjer se prav tako zavedajo, da ne deluje. Potrebne so spremembe.
Resnično upamo, da bomo kmalu lahko tudi zobozdravniki, ki želimo delati celostno in dobro, dosegljivi ljudem, ki si tovrstne oskrbe vsaj v celoti morda ne morejo privoščiti. Stanje je takšno, da si večina privošči vsaj tisti nujni zdravstveni del, da imajo možnost obdržati zobe do konca življenja.
Želeli bi sodelovati z zavarovalnico, da bi skupaj zagotavljali ustno zdravje, vendar to v trenutnih razmerah ni mogoče. V zadnjih 15 letih se je zgodil izreden napredek na področju materialov, pristopov in načinov dela, čemur zavarovalniški vidik ni sledil. Zobozdravnik, ki se ukvarja s sodobnim, celostnim zobozdravstvom potrebuje za celostni pregled uro in pol, 36 let star sistem pa predvideva, da naj bi bil opravljen v nekaj minutah, ker tako veleva glavarina. Kako naj bi torej v tem času dejansko pomagali? Združitev obojega bi bila mogoča le v primeru, da bi imeli dobrodelno ustanovo, ki bi financirala finančno razliko med pričakovanji zavarovalnega sistema in našo vizijo celostnega ustnega zdravja. Zdaj žal ugotavljamo, da v Sloveniji koncesija ni način plačila zobozdravstvenih storitev, ampak je postala način zobozdravstvene oskrbe