Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije za živo srebro ni varnih mejnih vrednosti in raziskave so pokazale, da živo srebro iz amalgamskih zalivk prispeva k celokupni obremenitvi telesa. Predstavlja lahko namreč kar 50 % celotne koncentracije obremenitve v telesu. Vemo, da ostanki amalgama v zobozdravstvu veljajo za zelo nevaren odpadek. Prav tako je dokazano, da se pri izdelavi, odstranjevanju in že ob žvečenju iz amalgamskih zalivk sproščajo hlapi živega srebra, ki jih absorbira naše telo. Vsa našteta dejstva nam dajo vedeti, da je amalgamskih zalivk in z njimi živega srebra v našem neposrednem okolju preveč, tudi če govorimo o eni sami ali dveh zalivkah v naših ustih, in da je čas, da se ga znebimo.
Vsem virom živega srebra se ne moremo izogniti, saj je v našem okolju, zraku in vodi prisotno zaradi industrije, rudarjenja in že tudi v naravi ga najdemo. Tistemu iz amalgamskih zalivk pa se lahko z malo truda popolnoma izognemo. Zato iz zdravstvenega, holističnega vidika močno podpiramo uredbo, s katero je Slovenija s 1. julijem 2018 za nosečnice, doječe matere in otroke do 15. leta starosti umaknila izdelavo amalgamskih zalivk. Letos je namreč začela veljati evropska uredba, ki izhaja iz svetovne Minamatske konvencije o živem srebru in omejuje njegovo uporabo in uporabo živosrebrovih spojin. Z izvajanjem zgoraj omenjenega ukrepa in z načrtovanjem postopne opustitve uporabe zobnega amalgama do leta 2030 je Slovenija naredila velik korak k varovanju zdravja ljudi in okolja pred mnogimi neželenimi in škodljivimi učinki živega srebra. Stroka je sicer že dalj časa razdvojena v razpravah o varnosti oziroma bolje rečeno nevarnosti amalgamskih zalivk in tehtnica se počasi, a vztrajno nagiba k prenehanju uporabe amalgama v zobnih ordinacijah.
Škodljiv vpliv živega srebra v amalgamskih zalivkah na naše zdravje
Do največje izpostavljenosti hlapom elementarnega živega srebra (tj.oblika, ki jo naše telo absorbira) pride pri izdelavi in odstranjevanju amalgamskih zalivk, v manjši meri pa se to dogaja tudi ob žvečenju. Elementarna oblika, ki se nahaja v amalgamu, se veže v osrednje živčevje in ledvice, kjer lahko deluje toksično, raziskave prav tako opisujejo negativne, škodljive učinke na imunski, periferni živčno-mišični in ”hormonski” – endokrini sistem. Kadar smo izpostavljeni nizkim odmerkom elementarnega živega srebra, lahko pride do nespecifičnih negativnih pojavov, kot so utrujenost, šibkost, izguba telesne teže in prebavne motnje.
Odstranitev amalgamskih zalivk je že dolgo prvi ukrep ob pojavu različnih avtoimunskih obolenj, ki se manifestirajo tudi znotraj ust in različnih drugih sprememb ustne sluznice brez odkritega vzroka nastanka. Pri dovzetnejših, preobčutljivih posameznikih lahko pride do nastanka alergične reakcije poznega tipa s stomatitisom (vnetje sluznice ust in ustnic), lihenoidnimi spremembami (spremembe avtoimunega izvora) v ustih, edemom ustnic in dermatitisom glave in vratu. Tisti, ki so za omenjene spremembe dovzetnejši, spadajo v ranljive skupine populacije. Mednje štejemo plod v času nosečnosti, novorojenčke, otroke, bolnike z boleznimi ledvic, jeter, pljuč oziroma osrednjega živčevja in ljudi z alergijo na živo srebro. Na NIJZ-ju (Nacionalnem inštitutu za javno zdravje) pravijo, da novejše raziskave nakazujejo tudi na možnost, da so za škodljive učinke živega srebra bolj dovzetni nosilci določenih genskih variacij. Dokazov, da so amalgamske zalivke zdravju škodljive, je torej več kot dovolj, zato so na Norveškem in Švedskem že pred nekaj leti uporabo amalgama prepovedali, medtem ko v Nemčiji in Kanadi odsvetujejo njegovo uporabo med nosečnostjo.
Negativne mehanske lastnosti amalgamskih zalivk
Amalgamske zalivke so ne le zdravju škodljive, ampak so tudi mehansko ter estetsko neustrezne, še posebej danes, v sodobnem času, ko poznamo druge preverjene in zdravju neoporečne načine nadomeščanja kariozne in manjkajoče zobne mase. Amalgam je kovinska zlitina in se kot taka razteza in krči pri spremembah temperature. Ko jemo vročo hrano, se razteza, ko jemo mrzlo, se krči. Tako skozi leta utruja zob in zelo pogosto se ob amalgamski plombi odlomi del zoba ali po njeni odstranitvi z mikroskopom opazimo močno razpokan zob. Ker je kovina, ima lastnost lezenja. To pomeni, da po več letih nekoliko spremeni obliko in po navadi zdrsne prek roba zobne krone ter tako oblikuje t. i. previs, kjer se zadržujejo zobne obloge, ki jih je težje očistiti. Poleg tega se ob različnih kovinah v ustih tvorijo galvanski tokovi, to so električni tokovi nizke napetosti, ki so lahko odgovorni za neprijeten kovinski okus. Hkrati amalgamske plombe zaradi svoje barve onemogočajo dobro diagnostiko ponovne zobne gnilobe in se pod tovrstnimi plombami, starimi več kot deset let, v večini primerov skriva precejšen karies, kar pogosto vodi v obolenja zobnega živca.
Na kliniki Ustna medicina po principih holističnega zobozdravstva poskrbimo za vaše zdravje in odstranitev amalgamskih zalivk opravimo varno, saj vas zaščitimo pred vdihavanjem hlapov živega srebra in zaužitjem delcev amalgamskih zalivk. Z uporabo posebnih gumijastih open, s katerimi izoliramo zob z amalgamsko zalivko, kirurških pregrinjal, sesalcev ter svedrov, ki ob vrtanju ustvarjajo manj škodljivega aerosola (tj. majhnih delcev snovi, ki lebdijo v zraku) in z neprestanim dotokom kisika obremenitev vašega telesa z živim srebrom močno zmanjšamo.
