Bolezni obzobnih tkiv so danes glavni krivec za izgubo zob. Zobna gniloba je “šele” na drugem mestu. Ob tem žalosti spoznanje, da je tudi zobozdravstvena stroka v preteklosti preveč pozornosti posvečala izključno boleznim zob, ne pa tudi boleznim ust.
Na področju bolezni zob se je tako razvilo ogromno znanj in rešitev, istočasno pa so se zobozdravniki kar zmrazili ob misli na krvavečo dlesen, ali še huje, poškodovano ter okuženo kost! Zaradi tega o parodontalni bolezni s pacienti niso veliko govorili, saj jasnega stališča glede njenega vpliva na telesno zdravje in povezanost z ostalimi boleznimi v telesu ni bilo. Posledično so tudi pacienti o tej zahrbtni bolezni privzeli ogromno mitov in prepričanj, za katere je zadnji čas, da jih pojasnimo ter sčasoma tudi odpravimo.
Tukaj je 7 ključnih mitov o parodontalni bolezni, ki ogrožajo vaše življenje:
1. “Parodontalna bolezen ni nevarna bolezen”
Parodontalna bolezen se kaže z vnetjem dlesni, kosti, korenine in vezivnega tkiva, ki povezuje korenino s kostjo. Vnetje je posledica okužbe z zelo agresivnimi bakterijami. Povečano število bakterij pomeni povečano sproščanje toksinov, telo pa se posledično odzove z vnetjem – najprej dlesni (gingivitis), kasneje pa ostalih podpornih tkiv, ki učvrščujejo zobe v usta (parodontalna bolezen). Bolezen ima tipično dolgotrajen potek in postopoma se razvijajo agresivnejše bakterije, ki s svojimi strupi obremenijo celotno telo.
Parodontalna bolezen pušča nevarne posledice tako v ustih kot tudi v preostalih delih telesa. Gre namreč za bolezen, ki zahrbtno in zelo prikrito uničuje zdravje ust ter posledično zdravje celega telesa. Zaradi nepovratnega »gnitja« kosti ima zob vse manj in manj podpore, kar nas zobozdravnike pogosto prisili v puljenje praktično zdravega zoba. Samo en manjkajoč zob je že dovolj, da se v ustih zgodijo spremembe, ki vplivajo na stabilnost funkcije in nasmeha.
Prva posledica takšnega topljenja kosti je majavost zob, zaradi česar je ugriz manj učinkovit, neprijeten, med zobmi pa se pojavijo neatraktivni črni prostori. Parodontalna bolezen kot bakterijsko vnetje, poleg tega prinaša s seboj tudi neprijeten zadah, ki je zelo omejujoč faktor v vsakdanjih medčloveških stikih.
Bakterije pa se ne zadovoljijo samo s povzročanjem škode v ustih. Kmalu namreč skupaj s strupi vdrejo v krvni obtok in s tem okužijo naše celotno telo. To pa je trenutek, ko lahko govorimo o resnični nevarnosti za naše zdravje.
Zaradi takšnega »telesnega« vnetja se parodontalna bolezen povezuje z veliko bolezenskimi stanji in tveganji, kot so sladkorna bolezen, srčni infarkt, prezgodnji porod in nizka porodna teža otroka, možganska kap, rakava obolenja ter demenca.
2. “Moje dlesni ne krvavijo, zato je skrb, da imam parodontalno bolezen odveč.“
Parodontalna bolezen je zelo zahrbtna bolezen. V večini primerov namreč v začetni in tudi v napredovali fazi poteka povsem brez jasnih simptomov – torej brez sporočil, ki bi jih lahko dojeli kot skrb vzbujajoče. Boleča, otečena in rdeča dlesen, krvavitve ob ščetkanju ter nitkanju, premiki zob, povečana majavost zob, ustni zadah, odmik dlesni, vse “daljši” zobje, skelenje, občutljivost zob ter kronične bolezni brez jasnega vzroka, so resno opozorilo, da z vašimi obzobnimi tkivi ni vse v najlepšem redu. Omenjene simptome pacienti največkrat zaznajo, ko je parodontalna bolezen že napredovala, torej takrat, ko je v telesu že storjene veliko škode.
Ko opazite pozne signale telesa, ki je že dalj časa okuženo, od vašega zobozdravnika zahtevajte natančen pregled zdravstvenega stanja obzobnih tkiv. Le zobozdravnik (ali ustni higienik) lahko namreč natančno ugotovi, kako zdrava so vaša obzobna tkiva, saj pri parodontalnem pregledu išče znake in ne le simptome obolenja.
Znaki bolezni se lahko odkrijejo takoj, ko ta nastopi. Zobozdravnik vas bo o parodontalni bolezni obvesti veliko hitreje, kot bo to storilo vaše telo. Prej ko boste obveščeni o zdravju vaših obzobnih tkiv, prej boste lahko pravilno ukrepali in tako preprečili nepotrebne obiske pri zobozdravniku takrat, ko bi se že pojavili simptomi. S tem boste ogromno storili za vaše zdravje in nenazadnje tudi prihranili kakšen evro.
3. “Krvaveča dlesen je nekaj normalnega.“
Krvavitev iz dlesni je največkrat posledica njene okužbe. To ni normalno. Edina krvavitev, ki jo toleriramo oziroma smo zaradi njenega nastanka manj zaskrbljeni, je krvavitev zaradi poškodbe pri jedi ali športu. Krvavitev, ki nastopi kot stranski učinek jemanja nekaterih zdravil (kontracepcijske tablete, fenitoin, ciklosporini), prav tako zahteva budno oko ter nadzor zobozdravnika. Krvavitev lahko nastopi tudi kot simptom sistemske bolezni (HIV) ali kot posledica slabega imunskega stanja. Pomanjkanje nekaterih vitaminov (B3, C) prav tako povzroči krvavitev iz dlesni. Na žalost je krvaveča dlesen vseprisotni sovražnik, s katerim smo se sprijaznili živeti.
Če opazimo zob, ki je poškodovan ali ima luknjo, sledi takojšnja reakcija in sanacija. Ko gre za krvaveče dlesni, žal takšnega odnosa nimamo. Temu je potrebno narediti konec in pozornost preusmeriti od zob k dlesnim! Potrebno se je zavedati, da je v današnjem času večina zob izgubljenih ravno zaradi parodontalne bolezni in da imajo vneta obzobna tkiva ogromen vpliv na naše zdravje.
Zaradi tega se v kliniki Ustna Medicina najprej posvetimo vašim dlesnim in šele nato zobem. Slednji so seveda pomembni, a tudi najlepša plomba ali mostiček ne bosta pomagala, če krasita zob, ki bo izpadel. Pomemben je vrstni red obravnave bolezenskih stanj v ustih. Prišel je čas za popolnoma novo paradigmo, za sodobno zobozdravstvo, kjer ne bomo tolerirali niti enega samega mesta v ustih, ki bi bilo okuženo in prizadeto.
4. “Parodontalno bolezen je nemogoče preprečiti ali pozdraviti.“
Znanje in razvoj tehnologije sta na področju ustnega zdravja v zadnjem desetletju napredovala s svetlobno hitrostjo. Danes lahko mirno rečemo, da je 90 odstotkov vnetnih stanj obzobnih tkiv možno ozdraviti oziroma spraviti pod kontrolo z nekirurškimi metodami. To pacientom pomeni ogromno. Nihče od nas ni ravno navdušen nad neprijetnim rezanjem dlesni ter šivanjem, kar je bil še do nedavno standard parodontološke oskrbe.
Danes pacienta pozdravimo na veliko bolj konservativen način: s kombinacijo klasičnega mehaničnega odstranjevanja bakterij, dezinfekcijskih tretmajev, laserjev ter včasih z dodatno ciljano in pacientu prirejeno antibiotično podporo. Gre za celoten proces t. i. zdravljenja od zunaj navznoter.
Dodatno pa danes zdravimo parodontalna tkiva tudi od znotraj navzven in to z vodenim prehranskim nadzorom pacienta. Hkrati poudarjamo, da se vnetje obzobnih tkiv najbolje uravnava, če sploh ne nastopi. Pravilna in dosledna higiena je torej tretji steber v zgodbi o zdravih obzobnih tkivih in zdravem telesu.
5. “Če sem parodontalno bolezen podedoval/-a, potem zame ni ustrezne rešitve.“
Pri dedni nagnjenosti k parodontalni bolezni je treba pojasniti, da nihče od nas ne podeduje vnetja obzobnih tkiv. Kar se v resnici dedno prenaša na potomce, je nagnjenost k omenjeni bolezni – torej odziv na bakterije, ki ogrožajo naše dlesni.
Ljudje se med seboj razlikujemo v stopnji ter hitrosti vnetnega odziva na bakterije. Če bakterij ni, potem je praktično vseeno, “kdo so naši starši”. Vsekakor je v današnjem času smiselno poiskati odgovor na vprašanje, kako nagnjeni smo k parodontalni bolezni. Odgovor na to vprašanje nam ponudijo genetski (DNK) testi, ki nam tudi povedo, kakšna bo učinkovitost zdravljenja vnetja obzobnih tkiv. Osebe z visoko nagnjenost (4) k parodontalni bolezni, običajno potrebujejo daljši tretma za dosego stabilnega stanja, poleg tega pa je potrebno oskrbo včasih tudi ponoviti. Genetski test svetujemo tudi otrokom. Starši lahko na ta način z rednimi obiski svojih otrok pri zobozdravniku in dosledno higieno, preprečijo agresivne oblike pojava parodontalne bolezni že v šolskih letih.
6. “Parodontalne bolezni se ne moreš nalesti oziroma je ne moreš prenesti na nekoga drugega.”
Vzrok za parodontalno bolezen so bakterije. To pomeni, da gre za vnetno bolezen, ki nastane kot posledica okužbe. Dlje kot traja vnetje obzobnih tkiv, bolj se bakterije razmnožujejo. Poleg tega pa se spreminja tudi sestava bakterijskega tima. Če začetno vnetje povzročajo bakterije, ki tvorijo obloge in so po večini odvisne od kisika, parodontalno bolezen povzročajo bakterije, ki živijo v žepih in so od kisika neodvisne (anaerobne). Teh bakterij se zobozdravniki najbolj bojimo.
Odgovor na šesti mit je torej DA, lahko okužimo nekoga drugega. S tega vidika je lažje razumeti, zakaj se zobnih ščetk ne posoja in zakaj ne smemo prenašati hrane kot ptički iz naših ust, v usta otroka.
Posebej se je potrebno zavedati, da ima lahko vaš partner prav tako vneta obzobna tkiva, ker so jih okužile vaše bakterije med poljubljanjem. Ne razumite tega napačno. Vsekakor se poljubljajte čimveč, ampak v primeru, da vam je bila ugotovljena parodontalna bolezen, mora na pregled obzobnih tkiv priti tudi vaš partner. Idealno bi bilo, da uredite stanje obzobnih tkiv ša preden načrtujete nosečnost. Zdraviti se morata oba partnerja, ne samo ženska.
7. “Sleherna parodontalna bolezen je vsakemu enaka.“
Kaj se pravzaprav skriva za to nenavadno trditvijo? Obstaja več oblik parodontalne bolezni. Praktično vsaka od njih se začne v obliki vnetja dlesni (gingivitis). Kasneje, ko bakterije preidejo iz dlesni v kost ter globlje ob korenini, govorimo o pravi parodontalni bolezni. Tudi ta ima več oblik, ki se med seboj razlikujejo po razširjenosti ter škodi, ki spremlja bolezen. Ključno je, da parodontalno bolezen odkrijemo zgodaj, saj jo tako lahko lažje in hitreje pozdravimo. Bolezen prav tako ne poteka pri vseh ljudeh enako. Poleg že omenjenega gentskega vpliva, na njen razvoj vplivajo tudi drugi dejavniki tveganja.
