Ne glede na to, da je vsak nasmeh poseben in po svoje lep, če ga le lastnik sprejme za svojega, še vedno obstajajo naravne zakonitosti, ki določajo všečen nasmeh. Obstaja kar 22 pravil za predvidljiv in lep nasmeh. Današnje zobozdravstvo lahko obnovi zobe na več načinov. Odločitev, na kakšen način obnoviti zob, je največkrat pogojena z obsegom poškodbe zoba in z neomajnim stališčem, da estetika sledi zdravju, ne obratno.
Za manjše »luknje« so plastični materiali, kot so kompoziti, zelo dobra izbira. Takšno obnovo vam zobozdravnik lahko izvede v ordinaciji in za to ne potrebuje sodelovanja zobotehničnega laboratorija. Za večje poškodbe pa je smiselno zob obnoviti s t. i. indirektnimi restavracijami, tj. kompozitnimi in/ali keramičnimi. Na ta način zobu povrnemo dolgoročno obstojnost, funkcijo in videz, kar z navadno plombo ne bi bilo možno. Pomembno je, da pri načrtovanju nasmeha dosledno upoštevamo 22 usmeritev, ki so pri vsakem človeku drugačne in individualne. Nasmeh ni nekaj, kar bi lahko enostavno kopirali iz enih ust v druga.
Najprej se moramo vprašati, kaj sploh pomeni pojem lepega oz. kaj je lepota.
Lepota je nekaj, kar našim čutilom in posledično umu sproža občutek ugodja in nam s tem sugerira, da se objekt opazovanja približuje našemu konceptu idealnega. Pri nasmehu torej opazujemo izraznost celotnega obraza, kjer so sredinski sekalci glavni igralci, ostali zobje stranski, ustnice pa predstavljajo oder, kjer se odvija igra lepote. Lepoto nasmeha določajo velikost zob z višino, širino in obliko, njihova postavitev in usmerjenost, barva, medsebojni odnos in odnos do ustnic ter dlesni.
Naslednja dimenzija nasmeha je energetske narave. Torej, kako pripravljeni smo pokazati svoj nasmeh in zobe opazovalcem. Zobje lahko popolnoma ustrezajo matematično umetniškim idealom, pa jih lastnik sramežljivo skriva in jim s tem odvzame ves potencial. Na drugi strani je lahko nasmeh z rumenimi, okrušenimi, neenakomerno postavljenimi zobmi lep in poln značaja, ker je lastnik z njim zadovoljen. Torej, lep nasmeh ni samo tisto, kar zadovolji gledalca, ampak tudi tisto, s čimer se je lastnik poistovetil. Kakorkoli že, vsak od vas si zasluži imeti nasmeh, ki je »siguren«, lep in zdrav!
22 pravil lepega nasmeha ni nekaj, kar smo si zamislili estetski zobozdravniki, ampak narava. Zanimivo je, da skoraj vsi ljudje prepoznamo lep nasmeh kljub temu, da ne vemo točno, zakaj nam je všeč. Že stari Grki so razumeli in prepoznali pomemben parameter naravne lepote, ki so ga poimenovali »zlato razmerje«. Zlato razmerje že več kot 2400 let uporabljajo umetniki, arhitekti in oblikovalci pri svojem ustvarjanju. Ko govorimo o nasmehu, morajo estetski zobozdravniki in zobotehniki razmišljati ter delovati kot umetniki, arhitekti, oblikovalci in seveda zdravniki. Lep nasmeh sledi naravnim pravilom, ki so že tisočletja vgrajena v človeško podzavest. S poznavanjem in razumevanjem teh 22 principov lepega nasmeha boste lažje ocenili, na kakšen način lahko VI izboljšate svoj nasmeh. Vedite, da je lep nasmeh stičišče umetnosti, znanosti, oblike, funkcije in zdravja. Naj vam ta prispevek služi kot pomoč pri oceni vašega nasmeha in mogoče ponudi idejo za bodoči videz.
22 pravil zasnove lepega nasmeha
1. Razmerje širina (š)/dolžina (d) sprednjih prvih sekalcev
Slika 1 a: Shematski prikaz določanja razmerja med širino in dolžino sprednjih sekalcev.
Razmerje med širino (š) in dolžino (d) sprednjih sekalcev (slika 1 a) določa, ali bodo zobje videti predolgi (preozki) ali prekratki (preširoki). Razmerje naj bi bilo 75–80 %. Na primer, če je širina sekalca na najširšem delu 8 mm in dolžina na najdaljšem delu 10 mm, je razmerje 8/10 = 80 %. Lahko rečemo, da predstavlja širina zoba 80 % dolžine zoba (slika 1 b).
Slika 1 b: Simulacija različnih razmerij med širino in dolžino sprednjih sekalcev ter vpliv na videz spodnje tretjine obraza.
2. Mezialna nagnjenost zob
Slika 2 a: Shematski prikaz mezialne nagnjenosti zob.
Sleherni zob v zgornji čeljusti naj bi bil rahlo nagnjen proti sredini obraza. Če bi te navidezne črte podaljšali navzdol, bi se srečale v popku.
Slika 2 b: Fotografiji prikazujeta vpliv nagnjenosti zob na končni videz ter naravnost nasmeha. Levo je prikazano nepravilno stanje in desno pravilna nagnjenost.
3. Položaj in nagnjenost središčnice
Idealno naj bi bil položaj središčnice med centralnima sekalcema na sredini obraza, torej na črti, ki poteka med očesoma, čez nos do brade, pri čemer tudi profesionalno oko opazi šele zelo velika odstopanja (slika 3 a). Še pomembnejše je, da središčnica ni nagnjena vstran, oko namreč to opazi takoj (slika 3 b).
Slika 3 a: Shematski prikaz pravilnega položaja središčnice.
Slika 3 b: Prikaz, kako nagnjena središčnica izstopa in jo vsak opazovalec nemudoma opazi.
4. Barva zoba
Ali so zobje enakomerno beli in ali imajo isti barvni ton? Ali se opazijo svetli ali temni madeži na zobni površini? Lep nasmeh določajo praviloma svetli barvni toni in odtenki. Pravilo je, da bela premaga rumeno, rumena premaga sivo in siva je boljša od rjave (slika 4 a). Vseeno pa je za všečen nasmeh najpomembnejša barvna enakost zobnih površin (slika 4 b).
Slika 4 a: Barvna neenakost med zobmi ali med zobmi in protetičnimi nadomestki zob močno izstopa iz nasmeha.
Slika 4 b: Barvna enakost zobnih površin.
5. Izpostavljenost zob ob mirujoči ustnici
Slika 5 a: Shematski prikaz pravilnega položaja zob ob mirujoči ustnici.
Koliko zob se pokaže, ko je ustnica sproščena in ob rahlem nasmehu (slika 5 a)? V srednjih letih se izpostavi ob mirovanju 2–4 mm zobne površine. Z leti se ta izpostavljenost zmanjšuje predvsem zaradi povešanja obraza, lahko tudi zaradi obrabe zob, obenem pa se vse bolj izpostavljajo spodnji zobje (slika 5 b).
Slika 5 b: Prikaz izpostavljenosti zob pri mirujočih ustnicah glede na starostno obdobje.
6. Položaj in simetrija dlesni
Slika 6 a: Shematski prikaz pravilnega položaja in simetrije dlesni v horizontalni smeri.
Dlesen se okoli zob oblikuje ob izraščanju zob kot »zavesa«. Zelo pomembno je, da se robovi dlesni simetrično razporedijo na obeh straneh središčnice (slika 6 a, 6 b).
Slika 6 b: Prikaz vpliva položaja dlesni na videz nasmeha.
7. Višina robov dlesni
Slika 7 a: Shematski prikaz pravilnega položaja dlesni v vertikalni smeri.
Praviloma je raven dlesni nad stranskimi sekalci rahlo nižja kot pri centralnih sekalcih in podočnikih (slika 7 a). Očesu »neprijazen« je predvsem obraten odnos, ko je raven dlesni nad dvojko višja kot pri centralnih sekalcih (slika 7 b).
Slika 7 b: Prikazi vpliva vertikalnega poteka dlesni na estetiko.
8. Razmaki med zobmi – diasteme
Slika 8 a: Shematski prikaz razmakov med zobmi.
Diastema je razmak med zobmi (slika 8 a, 8 b). Ali se tudi med vašimi zobmi pojavljajo razmaki?
Slika 8 b: Prikaz presledka med sredinskima sekalcema.
9. Izpostavljenost dlesni
Slika 9 a: Shematski prikaz izpostavljenosti dlesni pri nasmehu.
Če se pri nasmehu izpostavi preveč dlesni, temu v anglosaksonski literaturi pravimo »gummy smile«. Koliko dlesni naj bi se videlo pri polnem nasmehu (slika 9 a)? Idealno naj bi se videlo 1–3 mm dlesni nad vašimi zobmi (slika 9 b).
Slika 9 b: Prikaz dveh izpostavljenosti dlesni pri nasmehu in njun vpliv na estetiko.
10. Položaj zenitne točke
Slika 10 a: Shematski prikaz pravilnega položaja zenitne točke.
Kaj je zenitna točka? Gre za točko na dlesni, ki je najvišje ležeča nad posameznim zobom (slika 10 a). Pri centralnih sekalcih in podočnikih ni na sredini, ampak rahlo vstran – distalno od sredine zoba. Pri stranskih sekalcih je ta največkrat na sredini zoba (slika 10 b).
Slika 10 b: Prikaz realnih (črno) in pravilnih (rdeče) položajev zenitne točke.
11. Smejalna krivulja
Slika 11 a: Shematski prikaz pravilne smejalne krivulje.
Ob zmernem nasmehu sledijo robovi zgornjih zob krivulji spodnje ustnice (slika 11 a). Pogosto je temu ravno obratno (obraten nasmeh, obratna krivulja nasmeha) (slika 11 b).
Slika 11 b: Prikaz obratne krivulje nasmeha (levo) in pravilne krivulje nasmeha (desno).
12. Horizontalna ravnina
Slika 12 a: Shematski prikaz vzporednosti obraznih horizontalnih linij.
Ravnina, ki jo tvorijo vaši zobje, naj bi bila vzporedna z medzenično črto oziroma s površino, na kateri stojite (slika 12 a). Če ni tako, pravimo, da je nasmeh nagnjen (slika 12 b).
Slika 12 b: Prikaz nagnjenega nasmeha (levo) in normalnega nasmeha (desno).
13. Zdrava dlesen
Slika 13 a: Shematski prikaz vnete dlesni.
Ali vam dlesni krvavijo ob ščetkanju in nitkanju? Ali imajo rdeč videz (slika 13 a) in ne rožnatega? Za lep nasmeh ni pomembna samo bela estetika – zobje, ampak tudi rožnata estetika – zdrave dlesni (slika 13 b). Rdeče (vnete) dlesni vodijo na dolgi rok v izgubo zoba in resno vplivajo na zdravstveno stanje vašega telesa.
Slika 13 b: Prikaz vnete (levo) in zdrave dlesni (desno).
14. Kontaktne točke zob
Slika 14 a: Shematski prikaz zobnih kontaktnih točk.
Kontaktne točke (slika 14 a) se čistijo z zobno nitko. Praviloma kontakti od sredine obraza potujejo rahlo navzgor (slika 14 b).
Slika 14 b: Prikaz zobnih kontaktnih točk.
15. Napačna usmerjenost ali prekrivanje zob
Slika 15 a: Shematski prikaz napačno usmerjenih zob.
Zobje naj bi bili ravni in vzporedni. Velikokrat so zobje nagneteni, ker za njih ni prostora v čeljusti (slika 15 a, 15 b).
Slika 15 b: Prikaz napačno usmerjenih zob.
16. Incizalne embrasure
Slika 16 a: Shematski prikaz incizalne embrasure.
Robovi sprednjih zob naj bi bili med seboj jasno ločeni (slika 16 a). Najmanjša je ta ločljivost med centralnima sekalcema. Čim bolj se pomikamo nazaj, tem bolj se embrasure povečujejo (slika 16 b).
Slika 16 b: Prikaz optimalne incizalne embrasure.
17. Zlato razmerje
Slika 17 a: Shematski prikaz zlatega razmerja med zobmi.
Zlato pravilo sledi principu tretjin. Sleherni zob stran od središčnice naj bi meril 2/3 širine predhodnega (slika 17 a). Recimo, da je centralni sekalec 10 mm širok. To pomeni, da bi idealna širina stranskega sekalca bila 6,5 mm, podočnika pa 4,4 mm (slika 17 b).
Slika 17 b: Prikaz zlatega razmerja med sekalci.
18. »Črni trikotniki«
Slika 18 a: Shematski prikaz »črnih trikotnikov« med dlesnijo in zobmi.
Ali imate med zobmi temne, prazne prostore? Črni trikotniki med sprednjimi zobmi nastanejo (slika 18 a), če so zobje preveč narazen ali če se je kost okoli zob umaknila, največkrat zaradi parodontalne bolezni ali premočnega ugriza. V teh primerih se medzobna papila (dlesen) umakne, skozi luknjo pa proseva »tema« ustnega ozadja (slika 18 b).
Slika 18 b: Prikaz nasmeha s črnimi trikotniki (levo) in zdrav nasmeh brez črnih trikotnikov (desno).
19. Vertikalna dimenzija nasmeha
Slika 19 a: Prikaz vertikalne dimenzije nasmeha.
Vertikalna dimenzija opisuje, kako dolga ali kratka je spodnja tretjina obraza. Izguba te višine naredi obraz starejši. Razdalja med nosom in brado je lahko krajša zaradi razvojnih/anatomskih posebnosti, nepravilnega ugriza ali pa zaradi tega, ker so z leti zobje postali prekratki (zgrizeni) ali celo izdrti. Obstaja splošno pravilo, da bi naj razdalja med dlesninim robom zgornjih in spodnjih sekalcev ob ugrizu merila 17–21 mm (slika 19 a). Takšna razdalja je očesu prijetna (slika 19 b), obenem pa zdrava za mišice in sklep.
Slika 19 b: Fotografiji prikazujeta zobovje z nizko vertikalno dimenzijo (levo) in zobovje s primerno vertikalno dimenzijo nasmeha (desno).
20. Sive amalgamske plombe
Ali se v vaših ustih še vedno nahajajo stare amalgamske plombe, ki vam »krasijo« nasmeh? Poleg tega, da so estetsko neprimerne (slika 20), imajo tudi lastnosti, ki zobu ne koristijo. Ker se ob temperaturnih spremembah (juhe, sladoled) širijo in krčijo, povzročajo poke in špranje. Zaradi teh lahko zob poči oziroma pride do razvoja nove zobne gnilobe. Ker amalgamske plombe vsebujejo živo srebro, delujejo negativno na vaše telo.
Slika 20: Fotografiji prikazujeta razliko med amalgamsko plombo (levo) in polnokeramično zalivko (desno).
21. Stare restavracije
Plombe in prevleke (mostički) starejšega datuma postanejo lahko estetsko in zdravstveno neprimerne. Kot zob se s časom in uporabo tudi restavracije obrabijo in utrudijo. V takšnem primeru je zamenjava starih restavracij smiselna, celo potrebna. Posebej kovinsko keramične prevleke imajo ob dlesni sivo temen pas, ki paciente zelo moti (slika 21).
Slika 21: Prikaz obrabljene zobne restavracije (levo) in nove restavracije po zamenjavi (desno).
22. Energija
Lep nasmeh je orodje in ni sam sebi namen. Veliko pomembnejše je, da se smejete sproščeno kot pa »de nuovo«. Razlogi za nasmeh se skrivajo povsod okoli nas, le poiskati jih moramo. Sprejmite se takšne, kot ste, in se ne prilagajajte drugim. Imejte interes biti zvesti sebi. Če po vsem tem ugotovitve, da se zares ne smejete sproščeno zaradi zadreg z nasmehom, potem je estetsko izboljšanje nasmeha prava rešitev za vas.
Matej Pirtovšek, dr. dent. med.
Reference:
- The Science and Art of Porcelain Laminate Veneers, Galip Gurel
- AACD – American Academy of Cosmetic Dentistry
- Lee Ostler – Principles of Smile Design
- British Dental Journal (Br Dent J)
