Nezdrav ugriz postaja vse bolj pereč problem. Življenjska doba se podaljšuje, zobje so v funkciji dalj časa, vendar se po svoji sestavi in odpornosti temu niso prilagodili. O funkcionalno stabilnemu ugrizu govorimo takrat, ko so zobje enakomerno in pravilno obremenjeni ter v harmoničnem odnosu do griznih mišic in čeljustnega sklepa. Žal temu v večini primerov ni tako in takrat govorimo o “grizni bolezni”.
Večina ljudi ima dva ugriza. Prvi ugriz se zgodi takrat, ko zobje pri ugrizu pridejo skupaj. Drugi ugriz je tisti, kjer se stika maksimalno število zob. O funkcionalnem zdravju lahko govorimo takrat, ko sta ta dva ugriza enaka, ob sočasni pravilni legi čeljustnega sklepa.
Do dveh različnih ugrizov pride zato, ker nam slabe točke na zobeh preprečujejo maksimalen stik vseh zob ob istočasni pravilni legi čeljustnega sklepa. Slabe točke se pojavijo zaradi različnih razlogov: zobje so lahko na napačnem položaju, restavracije (plombe, prevleke) so neprimerne ali obrabljene, zobje so se premaknili zaradi parodontalne bolezni ali izdrtja sosednjega zoba… Tako smo prisiljeni “poiskati” maksimalen zobni stik. Čeljustni sklep se pri tem premakne v nepravilen položaj, žvečne mišice, ki ta položaj vzdržujejo, pa se na ta način utrujajo.
Normalna obraba zoba pri žvečenju znaša 10 mikronov letno. To pomeni, da se naši zobje po stotih letih fiziološke uporabe stanjšajo in predvsem skrajšajo le za 1 mm! Večina pacientov, ki pridejo na obisk v kliniko Ustna Medicina, ima po petdesetih letih svojega življenja krajše zobe za 2-3 mm, kar pomeni, da bi morali biti starejši za 150 – 250 let.
Kaj se torej dogaja z zobmi, da so podvrženi takšnemu nezadržnemu uničenju?
Kadar posamezne zobe med funkcijo obremenjujemo bolj kot druge, ti zaradi prevelike odgovornosti podležejo prevelikim in napačno usmerjenim griznim silam. Zaradi tega se obrabijo hitreje, začnejo pokati in se krušiti ter tako s časoma zgubijo svojo funkcijo, trdnost in estetski izgled. Ker ta proces poteka počasi, niti ne opazimo, da se nam ugriz spreminja, zobje postajajo vse krajši in neatraktivni, občutljivost zob na hladno in bolečine v žvečnih mišicah ter čeljustnem sklepu pa običajno pripisujemo starosti in stresu.
Veliko ljudi zobe ob tem še dodatno uničuje ponoči, ker jih stiska ali pa z njimi škrta. Tu so zobje popolnoma nemočni, saj so sile, s katerimi stiskamo, tudi do 10-krat večje, kot bi jih tolerirali podnevi.
Dokazano je, da eden izmed treh pacientov ponoči stiska zobe. Znaki bruksizma, ki je popolnoma izven naše kontrole, so številni:
- občutljivost zob (predvsem na hladno),
- umik dlesni,
- poškodbe na zobeh ali restavracijah (poke, odkrušenja plomb ali zoba),
- bolečine v mišicah ali čeljustnem sklepu,
- poškodbe zobnih vratov,
- majavost zoba,
- izguba zoba,
- glavoboli/migrene,
- občutek napetega/otrdelega vratu,
- obrazne bolečine, bolečine v ušesu,
- kratki zobje,
- upadlost lica,
- namrščen izgled,
- navidezno tanjše ustnice.
Največkrat se omenjene težave pojavijo v obliki znakov, ki jih odkrije zobozdravnik in ne v obliki simptomov, ki bi jih prepoznal pacient. Večina bruksistov namreč na vprašanje, ali stiskajo zobe ponoči namreč odgovori z NIKAKOR NE. To namreč ponoči počnemo povsem podzavestno.
Neuskaljen ugriz, stiskanje in škrtanje z zobmi pomenijo ogromno pomanjkanje harmonije med mišicami, sklepom in zobmi. Če imate občutek, da se vaš ugriz spreminja, vam svetujemo natančno analizo grizne funkcije, ki vas bo pomirila in pravilno usmerila. Analiza grizne funkcije bo zobozdravniku povedala, kako grizete (grizni vzorec), kateri zobje so preobremenjeni, s katerimi zobmi grizete premalo ali preveč in ali obstaja sum, da zobe stiskate tudi ponoči.
