Naslednji mit “Umik dlesni sem si povzročil s pregrobim ščetkanjem” žal ne drži. Oziroma zgolj kapljico vode. S pregrobim ščetkanjem in uporabo trdih zobnih ščetk lahko poškodujemo že načeto površino zoba. Sklenine, to je zunanja plast zoba, ki je najtrša stvar v telesu, ne bomo poškodovali s še tako trdo zobno ščetko.
S ščetkanjem, grizenjem in žvečenjem na leto obrabimo zgolj 0,01 mm zoba oz. 1 mm na sto let. Dlesen, ki se v mladosti natanko prilega površini krone zoba, pa ima tako visoko občutljivost, da vas bolečina hitro ustavi pri mrcvarjenju. Poleg tega ima dlesen tako dobre regenerativne sposobnosti, da se poškodbe zelo hitro in v popolnosti zacelijo brez kakršnih koli znakov travme. Kaj je potem vzrok, da se vam dlesni umikajo? Lahko govorimo o treh najpogostejših: slaba higiena in vnetje dlesni, nepravilna ali prekomerna obremenitev zoba, položajna nepravilnost zoba in neugoden tip dlesni. Huh, kaj sedaj? S trdo ščetko ste očistili samo manjši del površine zoba, večinoma (80%) pa ste pustili umazanega in prekritega z ostanki hrane, na katerih so se z največjim veseljem razbohotile bakterije in povzročile najprej vnetje dlesni, nato je nastala parodontalna bolezen, ki je povzročila propad obzobni tkiv, kar se je pokazalo z odmikom dlesni.
Zobozdravnik nas je opozoril, da je bolje uporabljati mehko zobno ščetko. Pravilno smo si očistili vseh pet mest ob zobu, dlesen je zdrava, ne krvavi, pa vendar se nam le-ta odmika. Velika verjetnost je, kar lahko dokažemo z vidnimi poškodbami na zobeh, da prekomerno obremenjujemo zobe bodisi z neprimernimi razvadami čez dan bodisi, kar je bolj verjetno, s stiskanjem oz. škripanjem zob ponoči. To počnemo v nezavednem stanju in sile, ki jih izvajamo pred REM fazo spanja in po njej, so tako velike, da lahko povzročijo obrabo zoba v enem letu tudi do 1 mm. In ker se te sile prenašajo na območje ob dlesni, kjer je sklenina najtanjša in ker je zgradba sklenine podobna naloženim kvadrom, se na mestu ob dlesni začnejo na površini pojavljati majhne poke in sčasoma se na teh mestih sklenina poškoduje do te mere, da se pokaže zobna korenina, ki pa je bistveno bolj občutljiva na mehanske poškodbe. Tako pa lahko s trdo ščetko oziroma neprimerno pregrobo tehniko ščetkanja dodatno poškodujemo zobno korenino in dlesen se bo še naprej umikala pred neugodnimi razmerami.
Zgoraj opisana poškodba se bo še hitreje izrazila, če imamo nepravilno postavljene zobe, ki silijo iz zobnega loka in je njihova kostna opora zmanjšana. Predstavljajte si nasip, v katerega na sredino zapičite hrastov pilot. Če je ta postavljen na sredino, ga bosta zemlja in trava okoli varovali pred valovi morja. Če pa ga nagnete ali prestavite bolj proti vplivom valov bo morje, ki se zaletava na površino travnatega nasipa, tega ob enaki sili veliko hitreje poškodovalo in iz površine začelo odplavljati zemljo, hrastov pilot pa bo vedno bolj gledal iz nasipa ter posledično postal bolj majav. Sedaj nam preostane samo to, da ga čim hitreje premaknemo na pravilen položaj in vestno skrbimo za travo na površini nasipa. Enako je z zobom v kosti in dlesnijo na površini.
O nevarnostih in potrebni previdnosti pri uporabi fluoridnih ali nefluoridnih zobnih past smo govorili že v prejšnji številki novičnika. O zobnih pastah le na kratko. Pri izredno natančnem in pravilnem ščetkanju boste odstranili zunanje dejavnike, ki povzročajo zobno gnilobo ali parodontalno bolezen, ob ustrezni prehrani (za vas smo pripravili nasvet v rubriki »Šušlja se«) in hidriranosti organizma, bo slina predvsem ponoči varovala vaše zobe. Zobne paste dejansko ne potrebujete. Zjutraj jo le uporabite, okolica vam bo hvaležna, vendar brez strgala za jezik, s katerim boste odstranili veliko količino smrdečih oblog z jezika, malo manj. Zobne paste vam lahko dajo lažen občutek o čistoči vaših zob in gladki površini, hrana pa še vedno ostaja ob zobeh …
