Vzemimo čisto in zdravo zobno površino, ki je bila ravnokar primerno očiščena in poglejmo, kaj s dogaja z njo, če je ne čistimo redno. Dodajmo še, da je okrog vsakega zoba v ustih normalno prisoten obzobni žep, ki meri 3 mm v globino in poteka okrog in okrog zoba, tudi v medzobnem prostoru.
Zgornja slika prikazuje normalno anatomijo zoba in mesta, ki jih moramo še posebej dobro očisti. Tekom dneva se na površino zoba odlagajo in vežejo sestavine sline, hrane, pijač itd., ki tvorijo mehke zobne obloge. Značilno za mehke zobne obloge je, da se nabirajo na zobnem vratu, tako na prostih površinah kot tudi v medzobnih prostorih. Zobni vrat je mesto, kjer bakterije iz zobnih žepkov dobijo potrebna hranila. Posledično se bakterije namnožijo in v prvi fazi povzročajo vnetje dlesni, v kasnejših fazah pa brez izjem vnetje dlesni napreduje v parodontalno bolezen.
Če mehkih oblog ne odstranimo vsaj enkrat dnevno, imajo bakterije v obzobnem žepku nenehen dotok hranil, zaščitno okolje žepka pa jim nudi idealne pogoje za nemoteno razmnoževanje. Ker je slina t. i. ionska raztopina, neočiščene mehke zobne obloge sčasoma »otrdijo« in nastane zobni kamen. Zobni kamen zaradi svoje porozne strukture deluje zopet kot zatočišče za ostanke hrane in bakterije, kar vodi v njihovo bujno rast tudi izven obzobnega žepka. S poskusi so ugotovili, da sterilni zobni kamen sicer ne povzroča vnetja dlesni, a ker sterilnega okolja v ustih seveda ni mogoče doseči, je odstranitev zobnega kamna pri zobozdravniku izjemnega pomena.
Že po nekaj dneh opuščanja higiene se pojavi vnetje dlesni. Posledično nam pri vsakem čiščenju dlesni krvavijo, zaradi povečanega števila bakterij pa kažejo značilne vnetne znake, kot so rdečina, oteklina in bolečina. Dobro si je zapomniti, da je zdrava dlesen rožnate in nikoli rdeče-vijolične barve, ki pri čiščenju nikoli ne zakrvavi.
Če dalj časa zanemarjamo higieno naših ust in ne odstranimo zobnih oblog, se vnetje iz dlesni širi tudi na kost, v katero je »vsajen« naš zob. Sčasoma se obzobni žep zaradi izgube kosti poglobi na 4 in več milimetrov. Tako lahko začnemo govoriti o različnih fazah parodontalne bolezni.
Zgornja slika prikazuje strukturo zoba in obzobnih tkiv. Na levi strani je prikazana zdrava anatomija, s 3 mm obzobnim žepom, na desni pa napredovala parodontalna bolezen z neočiščenimi mehkimi oblogami, poglobljenim obzobnim žepom in znižano višino kosti.
Rezultati študije opravljene na ljubljanski stomatološki fakulteti pravijo, da če so žepki poglobljeni na vseh zobeh, površino vnetišča lahko primerjamo z veliko gnojno rano na roki, površine 16 kvadratnih centimetrov. Če dobimo takšno rano na roki, navadno nemudoma ukrepamo, ko pa se le-ta pojavi v ustih, skrita pod površino dlesni, pa običajno ukrepamo šele takrat, ko zobje postanejo majavi.
