Velik korak naprej v kakovosti, predvsem v natančnosti zobozdravstva, je omogočila uporaba naprav za povečavo. Z višjo stopnjo natančnosti ne izpolnimo le zahtev dolgoročne in kakovostne oskrbe, ampak tudi zahteve visoko estetskih rešitev. V strokovnih prispevkih preteklih dveh novičnikov smo govorili o kompozitnih zalivkah različnih cenovnih razredov ter o estetskih dograditvah. V obeh primerih so bila uporabljena različna sredstva za povečavo, brez katerih je prikazane rezultate nemogoče doseči.
Za relativno približevanje in povečavo objektov v zobozdravstvu uporabljamo 2 različna sistema, prvi je zobozdravniški mikroskop, drugi sistemi naglavnih leč – zobozdravniških lup. Oba sistema prinašata v naše delo možnosti za občutno izboljšanje natančnosti in ob uporabi ustrezne osvetlitve tudi veliko večjo preglednost. Tako naši končni izdelki za vas predstavljajo res dolgoročne in kakovostne rešitve.
Na slikah 1 in 2 lahko vidite razliko med pogledom na novo izdelano zalivko s prostim očesom ter s pomočjo mikroskopa.
Sistemi lup omogočajo do 5-kratno povečavo vidnega polja, vendar se zaradi omejitve velikosti vidnega polja najpogosteje uporabljajo 3-kratne povečave, medtem ko zobozdravniški mikroskop omogoča tudi do 30-kratne povečave. Vsak sistem ima svoje predosti in slabosti oziroma bolje rečeno omejitve. Zato vsi terapevti na kliniki Ustna Medicina ves čas uporabljamo oba sistema, odvisno od težavnosti in zahtev zobozdravniškega posega, ki ga opravljamo.
Preden si ju natančneje pogledamo, moram poudariti, da je sama povečava in približevanje brez ustrezne osvetlitve brezpredmetna, zato je ključni del povečevalnega sistema tudi dovolj zmogljiv in barvno ustrezen vir svetlobe. Pri lupah se večinoma uporabljajo posebna LED svetila, pri mikroskopih pa LED svetila, halogenske ali ksenonske luči. Slednje se močno segrevajo in zato niso primerne za lahke in naglavne sisteme.
Operativni zobozdravniški mikroskop – sinonim za velike povečave
Operativni mikroskop (slika 3) omogoča največje povečave in najboljšo osvetlitev, vendar na račun velikosti in okornosti naprave. Takšne velike povečave in močna osvetlitev so nujne pri koreninskem zdravljenju zob, kjer si sodobne endodontije brez tega enostavno ne moremo več predstavljati. S pomočjo mikroskopa pogosto najdemo dodatne koreninske kanale in mikro-razpoke, ki so prostemu očesu skrite. Mikroskop je dobrodošel tudi pri odstranjevanju zobne gnilobe, saj smo z njegovo uporabo lahko stoodstotno prepričani, da smo odstranili vso kariozno zobno substanco. Prav tako ga lahko uporabljamo pri izdelavi zalivk, brušenju za prevleke ter njihovem cementiranju, ker pri vseh postopkih omogoča visokonatančno delo. Tudi kirurške posege opravljamo s pomočjo operativnega mikroskopa, vendar se večinoma uporabljajo manjše povečave.
Pri velikih povečavah je velikost vidnega polja manjša in orientacija v ustni votlini težja, nekoliko se izgubi tudi globinska ostrina in tridimenzionalna predstava. Pomembno je, da je pacient na zobozdravniškem stolu zelo miren, saj se premiki prav tako povečajo in zelo hitro se zgodi, da objekt opazovanja uide iz vidnega polja. Med delom je pogosto potrebno prilagajati lego pacienta, ker je mikroskop vpet v dokaj fiksno konstrukcijo. Delo z mikroskopom je zato za zobozdravnika nekoliko zahtevnejše, a ko so osvojena vsa potrebna znanja, je toliko bolj kakovostvo.
Zobozdravniške lupe – optimalna osvetlitev in uporabna povečava
Zobozdravniške lupe (slika 4) omogočajo veliko preglednost in dobro osvetlitev, njene omejitve pa se kažejo pri maksimalnih povečavah. Zaradi majhnosti si jih lahko nadenemo na glavo in tako dosegamo večjo mobilnost med delom. Idealne so za izdelavo zalivk, kirurške posege, natančno brušenje zob in redke lažje primere koreninskega zdravljenja.
Na spodnjih slikah je prikazan pogled skozi mikroskop pri povečavah od 4,8-krat do 30-krat. Natančno je vidno povečevanje in približevanje zoba v obravnavi, prav tako pa se jasno vidi manjšanje vidnega polja in globinske ostrine. Na slikah 5 in 6 je vidno polje izjemno precizno in zelo majhno, tako da celoten zob ni več viden, globinska ostrina pa je omejena – zob ni oster v vsej svoji višini.
Na slikah 7, 8 in 9 je na večjih povečavah zelo dobro vidna zobna gniloba na stranskih ploskvah zoba ter predeli zoba, ki jih je potrebno pred izdelavo zalivke odstraniti. S prostim očesom takšne podrobnosti niso vidne oziroma jih zlahka spregledamo.
Na sliki 10 je simuliran pogled z očmi brez povečave – fotografija posneta z digitalnim fotoaparatom brez povečave. Na sliki 11 je simuliran pogled skozi zobozdravniške lupe s primerno osvetlitvijo, fotografija je zopet posneta z digitalnim fotoaparatom brez povečave. Tukaj je jasno vidno kakšne so omejitve naših oči in omejitve svetilnosti luči na zobozdravniškem stolu.
Na slikah 12 in 13 je prikazan začetek koreninskega zdravljenja, kjer je najprej treba poiskati vhode v koreninske kanale. Obe sliki sta sicer narejeni pod dobro osvetljitvijo in z mikroskopom. Razvidno je, da se mora zobozdravnik brez uporabe povečevalnih sredstev zanašati na teoretično in praktično znanje o številu ter najpogostejših legi mest vhodov v koreninske kanale. Z uporabo zobozdravniške sonde, osnovnega inštrumenta, jih nato poskuša prepoznati. Pri ustrezni povečavi in osvetlitvi pa so vhodi jasno vidni in tako se zanašamo na to, kar vidimo zelo natančno.
Slike 14 do 17 prikazujejo primerjavo pogleda brez povečave in pogled skozi zobozdravniške lupe. Videti je, da dobra osvetlitev močno izboljša preglednost, ostrina pa je veliko boljša z uporabo lup s 3-kratno povečavo. Tudi pri manjših povečavah je zmanjšanje vidnega polja zaznavno.
Prednosti uporabe različnih povečevalnih sredstev s primerno osvetlitvijo so številne. Zobozdravniški mikroskop in povečevalne lupe so zato postali osnovna zahteva za uspešno klinično delo zobozdravnika. V članku smo prikazali njuno uporabo pri konzervativnih postopkih kot sta izdelava zalivk ter koreninsko zdravljenje, v veliko pomoč pa so nam tudi pri protetičnih obnovah vašega nasmeha.
V prihajajočem februarskem novičniku se bomo v strokovnem članku posvetili provizorijem oziroma začasnim prevlekam, ki nudijo prehodno rešitev za čas do izdelave končnega keramičnega protetičnega dela. Pri pripravi zob za protetično oskrbo ter pri ključnem koraku – cementiranju končnega izdelka, pa za zagotavljanje natančnosti uporabljamo vam že poznana povečevalna sredstva.
