Beseda estetika izvira iz grške besede aistetikós, kar pomeni čuten oz. zaznaven. Po definiciji je to filozofska disciplina, ki se ukvarja s preučevanjem vsega lepega in človekovega odnosa do vsega lepega. Med estetske posege v ustni votlini spadajo korekcije zob, ki jih pokažemo pri nasmehu.
Mednje štejemo vse zobe do petice. Estetska dograditev zobnih kron pomeni preoblikovanje zob z dentalnimi materiali neposredno v vaših ustih. Izvajajo se s tehniko direktnega lepljenja, s tujko adhezije, kompozitnih materialov na obstoječo površino zoba. Celoten postopek poteka s pomočjo povečevalnih sredstev, kot so lupe za povečavo in mikroskop, kar nam omogočajo izredno natančno delo in doseganje visoko estetskih rezultatov.
Posnemanje naravnega videza z dograjevanjem zoba po direktni metodi zahteva od zobozdravnika izrazit čut za estetiko in oblikovanje. Po izvedenem postopku se mora namreč zob diskretno vklopiti v harmoničen nasmeh vsakega posameznika.
Dograditev zobne krone načrtujemo, kadar želite spremembo oblike zoba ali le obnovo po poškodbi – npr. zlomu zoba zaradi neljubega dogodka. Glede na vaše želje lahko s postopkom estetske dograditve spremenimo dolžino in obliko zoba, zapiramo razmike med zobmi (t.i. diasteme) in obenem spremenimo barvo zoba.
Estetske dograditve v večini primerov opravimo v enem obisku. V primeru, ko potrebujete korekcijo oblike večih zob, jo izvedemo postopoma v največ dveh sejah. Tako pri obsežnih dograditvah na prvem obisku naredimo odtis obstoječega stanja v ustih. Nato zobotehnik na podlagi odtisa preoblikuje zobe v vosku in izdela silikonski ključ. Ta nam služi kot negativ oblike zob, ki jo želimo na naslednjem obisku prenesti v vaša usta. Silikonski ključ naslonimo na zobe in ga tako uporabimo kot vodilo za obliko pri nanosu kompozitnega materiala na zob.
Estetska dograditev s tehniko direktne adhezije je idealna rešitev pri odkrušenih robovih ali manjših poškodbah zob. Obsežno brušenje zobne površine v tem primeru ni potrebno, zagladiti je treba zgolj robove sklenine in hrapave predele zoba. V primerjavi s postopkom brušenja za porcelanske luske oziroma prevleke je preparacija veliko bolj konzervativna in tako ohranimo največ naravnega zoba. Prav zato dograditve še posebej priporočamo pri mladostnikih in otrocih z delno izraslimi stalnimi zobmi, pri katerih izraščanje zoba in skeletna rast še nista zaključena. Porcelanske zobne luske ali prevleke se namreč načrtuje, ko je zob že popolnoma izrasel v ustih in telesna rast zaključena. Šele takrat se odločimo za načrtovanje trajnejših rešitev.
Case report
Pri nas se je oglasil mlad aktiven fant, star 8 let. Ob padcu si je nesrečno poškodoval prvi levi stalni sekalec (Slika 1). Starši so ravnali zelo vestno in ob nezgodi poiskali odlomljeni del zoba. V takih primerih svetujemo, da zob shranite v mleku ali drugi izotonični tekočini, ki ne vsebuje barvil in kislin.
Takojšnja oskrba, ki jo je nudil zobozdravnik, žal ni bila estetsko ustrezna. Fant in starši z rezultatom niso bili zadovoljni, saj površina zalivke ni bila gladka, na zobu je bilo prisotnega veliko odvečnega materiala. Na tem mestu so se tudi pretirano nabirale zobne obloge. Odlomljen del zoba je bil prav tako prilepljen postrani, kar je delovalo moteče in neestetsko (Slika 2).
Ob prvem pregledu smo se odločali med dvema možnostima oskrbe fantove težave. Pri prvi možnosti bi odlomljeni del zoba obrusili v celoti in ga ponovno oblikovali. Pri drugi možnost pa bi odkrušen del zoba minimalno površinsko obrusili do želene naravne oblike in ga dogradili s kompozitnim materialom. Odločili smo se za slednjo rešitev, ki smo jo izvedli v eni seji. Na naši kliniki vedno težimo k najustreznejšim rešitvam, seveda glede na potrebe, želje in starost posameznika. Možnost oskrbe s porcelansko lusko smo odložili, saj nista bila izpolnjena pogoja – polna izrast zoba in zaključena rast pacienta.
Dela na prvem levem stalnem sekalcu smo se že na začetku lotili s pomočjo mikroskopa, saj smo le na ta način lahko zagotovili natančen in odličen kliničen rezultat. Več o prednostih ter koristih uporabe povečevalnih sredstev v zobozdravstu pa boste lahko izvedeli v našem naslednjem novičniku.
Najprej smo z gladkim svedrom zabrusili zamaknjeno prilepljen odkrušen del zoba in ga tako poravnali v zvezno linijo z zobom. Obenem smo odnesli tudi odvečni material na površini zoba. Nato smo v liniji zloma, na stičišču med zobom in odkrušenim delom, z okroglim svedrom naredili 1mm žleb, ki je segal preko sklenine do dentina. Vse prehode načrtovane zalivke preko skleninskega roba smo zabrusili pod kotom 45°. S tem korakom dosežemo popolnoma naraven videz prehoda med zobom in dograditvijo. Hkrati povečamo površino, na katero lepimo kompozitni material, kar zagotovi močnejšo vez adhezije.
Pred nanosom kompozitnega materiala smo barvo skrbno izbrali s pomočjo barvnega ključa. V najgloblji del žleba smo nanesli tanko plast barve, s katero smo imitirali dentin. Preostale dele zoba smo dogradili v večih plasteh z ustrezno skleninsko barvo. Oblikovali smo tudi sprednjo razgibano površino zoba, ki je v stiku z ustnico, in tako imitirali naravno teksturo sekalca.
Po končanem nanosu materiala smo s polirnim svedrom odnesli viške kompozitnega materiala in zob zagladili. Na površino smo nato nanesli barvne pigmente. Pri fantu smo namreč opazili veliko število belih lis, ki jih strokovno imenujemo demineralizacije. S tankim čopičem smo barvo previdno nanesli na zobno površino na podobna mesta, kakor so bila vidna na sosednjih zobeh in jo strdili pod UV svetlobo. Sledilo je še končno fino poliranje vseh zobnih površin (Slika 3).
Celoten postopek smo izvedli pod lokalno anestezijo, zato je potekal brez bolečin. Z novo estetsko dograditvijo zoba je fant lahko začel takoj gristi in se ponovno sproščeno smejati (Slika 4).
