Parodontalna bolezen je odgovor našega telesa na bakterijsko okužbo v ustih, natančneje na okužbo v obzobnem žepu, ki ga obdaja dlesen. Podobno kot pri zobni gnilobi je neposredno povezana z zaostalimi zobnimi oblogami na zobni površini. Obloge (plak) tvorijo ostanki hrane, ki so hrana za bakterije. Slednje se pospešeno razmnožujejo na zobni površini in v obzobnem žepu. Prevladovati začnejo škodljive vrste bakterij, ki povzročajo različne vrste bolezni: od zobne gnilobe do vnetja dlesni in kasneje različnih oblik parodontalne bolezni.
Paradontalna bolezen poteka v več stopnjah:
- vnetje dlesni (gingvitis),
- začetna parodontalna bolezen,
- zmerna parodontalna bolezen,
- napredovala parodontalna bolezen,
- izpadanje zob.
Obzobna tkiva, še posebej dlesen, so tkiva, ki varujejo naše telo pred vdorom bakterij v notranjost našega telesa. Če se ta pregrada prekine s poškodbo ali z vnetjem, imajo bakterije in njihovi izločki preko krvi neposreden dostop do naših notranjih organov. Telo se proti vnetju v začetku bori z vnetjem dlesni (gingivitis). S tem skuša naš imunski sistem odstraniti škodljive bakterije v obzobnem žepu in tako zaustaviti napredovanje vnetja. To lahko zaznamo kot krvavitev do katere pride pri ščetkanju, nitkanju, ugrizu v trdo jabolko ipd. Če kljub opozorilom s pravilnim čiščenjem zobnih površin ne preprečimo dotoka hrane bakterijam, se dlesen ni več sposobna boriti proti okužbi. Pojavi se vnetje spodaj ležeče kosti. Zobni kamen se oblikuje tudi na površini zobne korenine, ki postane glavno zatočišče za bakterije. Ko se okuži kost govorimo parodontalni bolezni, ki jo glede na stopnjo prizadetosti kosti opišemo kot začetno, zmerno in napredovalo parodontalno bolezen.
Kako prepoznamo parodontalno bolezen?
Vnetje dlesni in začetna parodontalna bolezen lahko potekata popolnoma neopazno oziroma se kažeta s simptomi, ki nam ne povzročajo večjih skrbi. Odvisno od posameznika dlesen bolj ali manj zakrvavi, predvsem pri ščetkanju in nitkanju ali pa pri ugrizu v tršo hrano.
Začetno parodontalno bolezen spremlja poglobitev obzobnih žepov na 4 – 5 mm, kar pomeni 1 – 2 mm izgubo obzobne kosti. Zelo redko se na tej stopnji pojavi občutek »napetih« dlesni in zadah iz ust. Vtis, da smo zdravi ter brez okužbe ostaja, čeprav se bo bolezen večinoma počasi, običajno skozi leta, vendar nezadržno nadaljevala.
Zmerna in napredovala oblika parodontalne bolezni pomenita poglobitev obzobnih žepov na 5 do 7 mm, kar spremlja razrast sedaj že zelo agresivnih bakterijskih vrst, ki ne potrebujejo več zobnih oblog za svoj obstoj. Prehranjujejo se namreč kar z našim tkivom – dlesnijo in kostjo. Kosti je vse manj in manj. V tej fazi že potrebujemo skrbno načrtovano terapijo, saj samo odlična higiena uničenja kosti ne bo ustavila. Gre za okužbo, ki poteka skrito dolga leta in običajno se je ljudje pričnejo zavedati šele v zmerni do napredovalni fazi.
ZDRAVI ZOBJE IN DLESNI ZAČETNA PB NAPREDOVALNA PB
Kdaj se znaki pretvorijo v simptome?
Znaki bolezni, ki jih odkrije zobozdravnik, se pretvorijo v opazne posledice, ko je škoda, ki je nastala zaradi borbe proti okužbi tako obsežna, da je telo ne more več »zanikati«. Žalostna resnica pri tem je, da je uničenje kosti nepovratno. Pri tem nam ne bo pomagala nobena zobna pasta ali ustna voda.
Če se tudi v tej fazi okužbe ne oglasite pri zobozdravniku, sledi peta faza obolenja obzobnih tkiv. Popolna zmaga bakterij in dokončna kapitulacija zoba. Edina stvar, ki preostane zobozdravniku v tej fazi bolezni je, da zob, ki mu manjka 80 – 90 odstotkov kosti izpuli še preden bo izpadel sam. Sledijo proteza, vsadki, mostički…
