Zobne bolezni zajemajo zdravljenje zobnih kron in zobnih korenin. Skrbimo, da bo vaš nasmeh zdrav in lep. Urejeno ustno zdravje ne vpliva samo na naš videz in samopodobo, vpliva tudi na naše splošno zdravje. “Mrtvi” zobje burijo duhove že dolgo in še danes v t.i. razviti družbi ni jasnih odgovorov.

Kar nekaj publikacij v znastvenih revijah vezanih prav na endodontijo iz leta 2023 pravi, da endodontsko oskrbljeni, t.i. “zdravljeni” zobje še vedno v svoji trdni zobni snovi, zobovini, vsebujejo bakterije, torej so okuženi. Poleg tega ste ljudje pogosto zmedeni zakaj obstajajo specialisti endodontije, torej zobozdravniki, ki so posvetili kariero za oskrbo korenin zoba, in kako to, da v resnici kar vsak zobozdravnik opravlja prav enake terapije? “Zakaj, čemu?” je pogosto vprašanje v ordinacijah. Ali je res vredno vsak zob do onemoglosti reševati, četudi ga nekajkrat na leto čutimo? Zobozdravnik na 3D rentgenskem posnetku nič ne vidi, mi zob vseeno čutimo. Kaj so storiti? A kar čutimo ni pravilno? Imam raka, artritis, fibromialgijo, sladkorno bolezen, nevralgijo, včasih čutim nelagodje v čeljusti, kaj storiti v teh primerih?

V medicini se vedno loči znanost od klinike in pravzaprav v teh časih nihče ne ve čisto točno kaj je najbolje za pacienta. Vnetja, ki običajno v ustih potekajo zelo potihem prispevajo k mnogim resnim zdravstvenim težavam, vključno z boleznimi srca, sladkorno boleznijo, boleznimi dihal, prezgodnjim porodom in onkološkim obolenjim. Različne bakterije, ki so v ustih venomer prisotne, povzročajo zobno gnilobo, obolenja zobnega “živca” in parodontalno bolezen.

Zob ima svojo zobno krono in korenino. Prav vsak zob ima posebno obliko korenin in še bolj posebno obliko kanalov znotraj, ki jih napolnjujejo žile in živci. Ko  bakterije, ki povzročajo zobno gnilobo v zobni kroni, pridejo v zobno korenino v kateri je, t.i. zobni živec, se vse spremeni. Kar naenkrat nismo več v ustih pač pa SMO V TELESU. Trdotkivna pregrada je porušena in, če dovolite, pravila igre se spremenijo. Sedaj ZOBOzdravnik postane zoboZDRAVNIK. Bakterije so dosegle zobno pulpo ali zobni “živec” in preko nje kost, ki se nahaja ob koncu zobne korenine. Šele v kosti lahko telo razvije imunski odgovor, kot obrambo. Pojavita se dva problema.

  1. Kanal po katerem poteka zobni “živec” žal ni lepa ravna cev znotraj zoba, pač pa je to zelo razvejana kanalska struktura, še posebej v končnih delih zobnih korenin. V teh razvejitvah, ki jih z zdravljenjem ne dosežemo, se bakterije “ugnezdijo”.
  2. Imunski sistem enostavno zaradi objektivnih okoliščin ne more odstraniti bakterij znotraj te kompleksne kanalske strukture.

Zalivke

Vsak od nas se prej ali slej sooči z zobno gnilobo (kariesom)

Vsak od nas se prej ali slej sooči z zobno gnilobo (kariesom) in takrat je potrebno odstraniti razkroj zoba, manjkajoče zobno tkivo pa nadomestiti. Kot alternativa tradicionalnim amalgamskim zalivkam, ki so zdravju škodljive in zelo neestetske, so že pred časom nastale kompozitne (bele) zalivke. S kompozitnimi materiali lahko vaše zobe obnovimo z mehansko obstojnimi (močnimi) in visoko estetskimi zalivkami, ki v prvi vrsti ne predstavljajo nobenega tveganja za vaše zdravje.

V večini primerov lahko zobe z manjšimi predeli zobne gnilobe obnovimo tako, da je vaš nasmeh kljub zalivkam videti popolnoma naraven, saj imamo široko paleto barvnih odtenkov, ki ustrezajo vašim zobem. Najsodobnejši materiali so iz skupine ORMOCER in tudi v integrativnem zobozdravstvu najbolj sprejemljivi.

V primerih obsežnejših rekonstrukcij uničenih ali kariozno prizadetih zobnih kron se odločimo za biokeramične obnovitve – delne keramične prevleke oziroma ”keramične zalivke”, ki nudijo optimalnejšo oskrbo zob z manjkajočim večjim delom zobne krone. Predvsem so biokeramične obnovitve bistveno trajnejše.

Poškoda zoba

Poškodbe zob so pogosto sestavni del športnih poškodb, prometnih nesreč in drugih nezgod.

Večinoma se zgodijo pri mlajših od dvajset let, predstavljajo pa kar 5 – 10 % vseh poškodb.

Poškodbe zob niso zanemarljive, saj je lahko že ob nedolžnem udarcu travma za tkiva znotraj zoba tako močna, da zobni živec odmre. Vitaliteto zob je posebej pomembno ohraniti, če je to le mogoče, pri otrocih in mladostnikih, saj se pri njih zobje še razvijajo.

V stresnih situacijah, med katere zagotovo spadajo tudi poškodbe zob, je pravilno in pravočasno ukrepanje ključnega pomena za uspeh njihovega zdravljenja. Zato smo vam pripravili navodila za pravilno ukrepanje pri poškodbi zob. Ključnega pomena je čas – hitreje boste ukrepali, boljši bo izid zdravljenja.

Prva pomoč pri zlomu zoba

  1. Poiščite odlomljen del zoba in ga spravite v fiziološko raztopino ali čisto vodo, da ga bo zobozdravnik pritrdil nazaj na svoje mesto, če bo le mogoče.
  2. Takoj poiščite zobozdravniško pomoč. Hitreje kot bo poškodovan zob pravilno oskrbljen, boljša bo njegova dolgoročna prognoza.

Prva pomoč pri izbitju zoba

  1. Če gre za poškodbo pri otroku, se najprej prepričajte, da je izbit zob stalnik. Mlečnih zob namreč ne nameščamo nazaj na svoje mesto.
  2. Izbit zob poiščite in ga primite za krono. Izogibajte se dotikanja korenine, da ne poškodujete njene površine!
  3. Umazan zob sperite pod hladno tekočo vodo (približno 10s) in ga vstavite nazaj na svoje mesto, če je to mogoče. Poškodovanec naj ugrizne v sterilno gazo ali čist robec in tako drži zob na mestu.
  4. Če zoba ne morete vstaviti nazaj na svoje mesto, ga shranite pod jezik oziroma med zobe in lice, kjer je obdan s slino. Pazite, da ga ne pogoltnete!
  5. Nemudoma poiščite nujno zobozdravniško pomoč.

Granulom

"Granulom" je običajno kronični vnetni proces telesa, ki je posledica delovanja bakterij iz koreninskega kanala zoba v kosti okoli konca korenine.

Granulom (Kronični periapikalni parodontitis):

Kronični periapikalni parodontitis, splošno znan kot granulom, je vztrajno vnetno stanje na vrhu korenine zoba. Pojavi se kot obrambni odziv na mikrobno okužbo v koreninskem sistemu in predstavlja pomemben delež infekcijskih vnetnih stanj v zobozdravstvu. Zdravljenje kroničnega periapikalnega parodontitisa predstavlja različne izzive predvsem zaradi kompleksne anatomije koreninskih kanalov.

Nastanek in potek

Razvije se kot posledica nezdravljenega ali neustrezno zdravljenega vnetja zobne pulpe ali “živca”, ki pogosto izhaja iz zobnega kariesa, poškodbe ali restavrativnih posegov, ki ogrozijo pulpno tkivo. Odmrla pulpa postane rezervoar za mikroorganizme in njihove stranske produkte, ki se razširijo preko odprtine na koncu korenine v tamkajšnja tkiva ter sprožijo vnetni odziv.

Imunski sistem telesa se odzove z poskusom omejitve okužbe, kar vodi do nastanka vnetnega tkiva, sestavljenega iz vezivnih celic, endotelijskih celic in vnetnih celic. Sčasoma lahko to vnetno tkivo vztraja ali se širi, povzroča izginotje okolišnje kosti in se rentgensko kaže kot temno območje na vrhu korenine.

Klinična predstavitev in diagnoza

Ljudje z granulomi so lahko brez simptomov ali pa imajo blage simptome, kot so nelagodje pri ugrizu ali rahla gibljivost zoba. Zaradi njegovega postopnega razvoja je pogosto odkrit naključno med rutinskimi rentgenskimi pregledi. Pokaže se kot kot dobro omejeno “črno” področje.

Težave pri zdravljenju

Primarna metoda zdravljenja kroničnega periapikalnega parodontitisa je nekirurška terapija koreninskih kanalov (RCT), ki si prizadeva odpraviti okužbo in spodbuditi celjenje. Vendar pa več dejavnikov prispeva k izzivom za učinkovito terapijo:

  1. Zapletena anatomija koreninskih kanalov: Variacije v zgradbi koreninskih kanalov, vključno z dodatnimi kanali, apikalnimi deltami in prehodi, lahko skrivajo preostale bakterije in odmrlo tkivo ter ovirajo popolno dezinfekcijo.
  2. Mikrobna odpornost: Prisotnost biofilmov in odpornih mikrobnih vrst, kot je Enterococcus faecalis, otežuje njihovo izkoreninjenje. Ti mikroorganizmi lahko preživijo v težkih pogojih in so manj dovzetni za običajna sredstva.
  3. Omejitve instrumentacije in irigacije: Mehanska obdelava morda ne doseže vseh območij koreninskega sistema, irigacijske raztopine pa imajo lahko omejeno penetracijo in učinkovitost, zlasti v regijah na koncu korenin.
  4. Dolgoročno vnetje: Tudi po ustrezni terapiji lahko vztraja preostalo vnetje zaradi okužb izven korenine ali reakcij na iztisnjene polnilne materiale.
  5. Dejavniki pri bolniku: Sistemska stanja, kot sta sladkorna bolezen ali imunosupresija, lahko ovirajo celjenje in povečajo tveganje za neuspeh zdravljenja.

Napredni pristopi k zdravljenju

Za reševanje mnogoterih izzivov so bili razviti različni napredni postopki in materiali:

  • Izboljšane tehnike irigacije: Metode aktivacije, kot sta ultrazvočna ali lasersko podprta irigacija, izboljšujejo penetracijo in učinkovitost irigantov – FOTONA laser.
  • Biokompatibilni polnilni materiali: Uporaba materialov, kot je mineral trioksidni agregat (MTA), omogoča boljše tesnjenje in periapikalno celjenje.
  • Regenerativna endodontija: Pojavne terapije si prizadevajo regenerirati pulpi podobno tkivo in obnoviti normalna periapikalna tkiva z uporabo matičnih celic in rastnih faktorjev.

Sklepne misli

Granulom ali Kronični periapikalni parodontitis predstavlja zapleteno okužbo z znatnimi izzivi pri zdravljenju zaradi anatomske kompleksnosti, mikrobne odpornosti in dejavnikov, povezanih z bolnikom. Temeljito razumevanje njegove patogeneze in napredka v endodontskih tehnikah je bistveno za izboljšanje izidov zdravljenja. Kliniki moramo sprejeti celovit pristop na podlagi katerega sprejemamo ustrezne odločitve.

VIRI

  1. Siqueira JF Jr, Rôças IN. Microbiology and treatment of acute apical abscesses. Clin Microbiol Rev. 2013;26(2):255-273.
  2. Nair PN. Pathogenesis of apical periodontitis and the causes of endodontic failures. Crit Rev Oral Biol Med. 2004;15(6):348-381.
  3. Lin LM, Huang GT, Rosenberg PA. Proliferation of epithelial cell rests, formation of periapical cysts, and regression of apical periodontitis. J Endod. 2007;33(8):908-916.
  4. White SC, Pharoah MJ. Oral Radiology: Principles and Interpretation. 7th ed. Mosby; 2014.
  5. Walton RE, Torabinejad M. Principles and Practice of Endodontics. 4th ed. Saunders; 2008.
  6. Lalonde ER, Luebke RG. The frequency and distribution of periapical cysts and granulomas. Oral Surg Oral Med Oral Pathol. 1968;25(6):861-868.
  7. Vertucci FJ. Root canal anatomy of the human permanent teeth. Oral Surg Oral Med Oral Pathol. 1984;58(5):589-599.
  8. Stuart CH, Schwartz SA, Beeson TJ, Owatz CB. Enterococcus faecalis: its role in root canal treatment failure and current concepts in retreatment. J Endod. 2006;32(2):93-98.
  9. Zehnder M. Root canal irrigants. J Endod. 2006;32(5):389-398.
  10. Siqueira JF Jr, Rôças IN. Extraradicular infection: a paradigm shift in endodontics. Oral Surg Oral Med Oral Pathol Oral Radiol Endod. 2009;107(6):803-808.
  11. Fouad AF, Burleson J. The effect of diabetes mellitus on endodontic treatment outcome. J Am Dent Assoc. 2003;134(1):43-51.
  12. Simon JH, Enciso R, Malfaz JM, et al. Differential diagnosis of large periapical lesions using cone-beam computed tomography measurements and biopsy. J Endod. 2006;32(9):833-837.
  13. Garcez AS, Núñez SC, Azambuja N Jr, et al. Effects of photodynamic therapy on gram-positive and gram-negative bacterial biofilms. Photomed Laser Surg. 2013;31(2):77-84.
  14. Murray PE, Garcia-Godoy F, Hargreaves KM. Regenerative endodontics: a review of current status. J Endod. 2007;33(4):377-390.