Težave z zobmi zaradi nepravilnega načina dihanja

Avtor: Bojan Vindiš, dr. dent. med.

Večina nas dihanje jemlje kot nekaj samoumevnega, čemur ne posvečamo dosti pozornosti. Dihanje je fiziološka funkcija telesa, ki poteka samodejno (avtomatsko), brez našega zavedanja, lahko pa nad njo v poljubnem trenutku prevzamemo nadzor. Kljub prepričanju, da se delovanje telesa najbolje uravnava samo po sebi (spontano), v tem primeru vendarle ni tako.

Opaziti je, da so vse pogosteje prisotni nepravilni vzorci dihanja, ki škodljivo delujejo na zdravje celotnega telesa, ne samo na dihala. Dihanje namreč vpliva na naše misli, čustva, notranje organe (npr. srce in možgane) ter delovanje prebavnega in imunskega sistema. Dnevno naredimo od 20.000 do 25.000 vdihov in s tem vnesemo v pljuča od 10.000 do 15.000 litrov zraka. Dihanje je najpomembnejša fiziološka funkcija za uravnavanje notranjega ravnovesja.

Najpogostejše posledice nepravilnega in posledično neučinkovitega dihanja so: manjše sproščanje kisika v tkivih, zmanjšano nastajanje energije v celicah, neusklajeno delovanje avtonomnega živčnega sistema, motena izmenjava plinov v pljučih, moteno delovanje nekaterih beljakovin, povišana raven stresa, zožene dihalne poti, večja obremenitev delovanja srca ter seveda nepravilen razvoj zob in čeljusti, ki se mu bomo v tem prispevku podrobneje posvetili.

DIHANJE IN RAZVOJ USTNE VOTLINE

Pravilno dihanje je ključno za skladen razvoj obraza, dihalnih poti, čeljusti in zob že v otroštvu ter predstavlja osnovo za pravilno telesno držo.

Slika: Primer razvoja čeljusti v primeru pravilnega (skozi nos) in napačnega (skozi usta) načina dihanja.

Razvoj obraznih kosti in zob je v veliki meri odvisen od položaja jezika, lic in ustnic. Pravilno dihanje poteka skozi nos, pri čemer so usta sproščeno zaprta, jezik pa počiva na trdem nebu. Ker je jezik izredno močna in aktivna mišica, s svojim pritiskom z notranje strani oblikuje našo zgornjo in spodnjo čeljust. Na zunanji strani čeljusti imamo mišice lic in ustnic, ki z zunanje strani vplivajo na razvoj obeh čeljusti. Dihanje skozi nos omogoča, da mišice z obeh strani čeljusti usklajeno vplivajo na pravilen razvoj obraznega skeleta.

Slika: Razvoj kosti v sredini nosu (nosni pretin) ob napačnem in pravilnem načinu dihanja.

Ob dihanju skozi usta, jezik in obrazne mišice ne morejo pravilno opravljati svoje naloge pri razvoju skeleta. Jezik je odmaknjen od trdega neba, kar ima številne negativne posledice. Takšno stanje med drugim vodi do razvoja ožje zgornje čeljusti. Pri tem se pojavi navzgor izbočeno trdo nebo, kar zmanjša nosno votlino in povzroči, da se kost v sredini nosa (nosni pretin) odmakne na eno stran. Zaradi ožje zgornje čeljusti se pojavi pomanjkanje prostora za normalno izrast zob in s tem neustrezen ugriz. Spodnja čeljust se ob kompenzaciji teh sprememb pomakne nazaj in se ne razvije dovolj. Posledice omenjenega lahko vodijo do nepravilne drže in pojava vratne grbe. Vse to vodi odstopanj v razvoju obraza, zato taka oseba sčasoma razvije značilen videz.

Slika: Prikaz posledic pravilnega (skozi nos) in nepravilnega (skozi usta) načina dihanja.

VPLIV DIHANJA NA ZDRAVJE USTNE VOTLINE

Pravilen razvoj obraznega skeleta in ustne votline v mladosti odločujoče vpliva na poznejše ustno zdravje. Negativnih posledic dolgotrajnega dihanja skozi usta je veliko. Med najpogostejšimi neželenimi učinki dihanja na usta so izsušenost/suhost zob in ustne sluznice, odstopanje od pH-sline in spremenjena sestava ustnih bakterij. Premaknjen nosni pretin dodatno otežuje dihanje skozi nos, zato se pogosteje pojavi vnetje sinusov, nebnic (mandljev) in ostalega limfatičnega tkiva v predelu žrela, kar pomeni tudi zmanjšano odpornost pred okužbami v predelu ust in žrela. Ker je običajno prisotnih več položajnih nepravilnosti zob, je v teh primerih težje izvajati dobro ustno higieno. Vse to predstavlja večjo dovzetnost za karies, pogostejša vnetja dlesni, nekakovosten spanec s škrtanjem z zobmi, prekinitvami dihanja v spanju in smrčanjem ter glavoboli v predelu čeljustnega sklepa.

VSE SE ZAČNE – NA ZAČETKU

Kako se izogniti posledicam neprimernega dihanja (skozi usta), je vprašanje, ki vas zagotovo najbolj zanima. Najprej je pomembno, da smo sami pozorni na lasten vzorec (način) dihanja (ali dihanje otroka) in ga po potrebi izboljšamo. V praksi to pomeni, da ves čas zavestno dihamo skozi nos. Tudi ko govorimo, jemo ali se ukvarjamo s športno aktivnostjo. Ker nas glede različnih navad pogosto posnemajo naši otroci, moramo biti zelo pozorni na svoje dihalne navade, ki jih nevede prenašamo nanje.

Ker se kar 90 % obraza človeku razvije do zgodnje adolescence, je to najbolj kritičen čas, ko moramo dovolj pozornosti nameniti pravilnemu načinu dihanja otroka. Nujno je opozarjati otroka, naj diha skozi nos in ne usta. Pri tem zadostujeta pogovor in preprosto pojasnilo ob fotografijah otrok s krivimi zobmi in držo odprtih ust.

Dojenje izjemno vpliva na dihalne navade, saj dojenčki hkrati sesajo mleko in dihajo skozi nos. WHO in UNICEF priporočata v prvih šestih mesecih hranjenje izključno z dojenjem ter nato postopno uvajanje trde hrane v kombinaciji z dojenjem do dveh let ali tudi dlje. Ko pride čas za gosto hrano, je ne nadomeščajte s tekočimi obroki. Otrok mora čim prej začeti hrano gristi z zobmi, saj s tem spodbuja razvoj obraznega skeleta in mišic. Ker v sodobnem zahodnem svetu prevladuje mehka in predelana hrana, moramo biti toliko pozornejši, da na dan pojemo vsaj 30 % hrane v trdi obliki.

Otroku ne dajajte dude za daljša obdobja, v nasprotnem primeru pa ga odvadite najpozneje do drugega leta starosti. Enako velja za sesanje prsta.

Pri otrocih preprečujte zamašenost nosu in ukrepajte pri pogostih prehladih. Daljša obdobja neprehodnega nosu so pogost vzrok za vzpostavitev napačnega dihalnega vzorca (skozi usta).

Otroka sproti popravljajte pri pravilni telesni drži, predvsem pa bodite zgled z lastno pokončno držo. Opozarjajte ga, kako pravilno sedeti pri jedi, za delovno mizo ipd. Pri starejših otrocih in mladostnikih pa tudi, kako s pravilno držo gledati na telefon, tablico ali računalnik.

Za spodbujanje pravilnega dihanja skozi nos lahko pri otroku od četrtega leta naprej ponoči lepite usta z za to namenjenimi spalnimi trakovi. Uporabite lahko tudi običajen medicinski lepilni trak.

IN KAJ LAHKO ZASE IN ZA SVOJ PRAVILEN NAČIN DIHANJA SKOZI NOS STORIMO ODRASLI?

Treba se je opazovati in prepoznati lasten vzorec dihanja. Ker je obrazni skelet pri odraslem človeku v večji meri oz. že popolnoma razvit, na drastične spremembe ali popravke razvoja ustne votline kot posledica nepravilnega načina dihanja ni računati. Če je že prisoten nepravilen ugriz, je priporočljiva ortodontska obravnava, v kompleksnejših primerih tudi v kombinaciji s kirurškimi posegi. Lahko pa z navado pravilnega dihanja skozi nos še vedno pozitivno vplivate na zdravje svoje ustne votline. Svetujem vam, da se pri naslednjem obisku svojega zobozdravnika posvetujete glede vpliva dihalnih vzorcev na stanje v vaši ustni votlini. Nikoli ni prepozno, da z osvojitvijo pravilnih tehnik dihanja skozi nos začnete izboljševati ne le zdravje svoje ustne votline, temveč zdravje celotnega telesa in duha. Zapomnite si, nič ni samoumevno, tudi dihanje ne.

MORDA VAM BO VŠEČ

Dodaj odgovor