Slovenci smo zaradi koronakrize, ko so potovanja po svetu postala bolj kot ne misija nemogoče, začeli intenzivneje raziskovati domače kotičke. In marsikdo je spoznal, da živimo na prelepem koščku modrega planeta, kjer lahko vedno znova odkrivamo znane in manj znane kraje, ki so idealni tako za krajši obisk kot za počitnice. V nadaljevanju vam ponujamo nekaj predlogov, kako čim bolje izrabiti proste dni, ki bodo usmerjeni v dopustovanje doma in spoznavanje bolj ali manj skritih kotičkov dežele na sončni strani Alp.
BELA KRAJINA
Bela krajina je regija, ki velikokrat velja za pozabljeno – tako geografsko kot tudi turistično, v času koronakrize pa sta se ravno njena odmaknjenost in butičnost izkazali za odlično kombinacijo. K temu dodajte še romantično pokrajino, okušanje kulinarične in vinske tradicije ter pregovorno belokranjsko odprtost in gostoljubnost.
Bela krajina je verjetno najbolj znana po reki Kolpi, ki velja za eno čistejših in toplejših rek v Sloveniji. Poleg tega pa ponuja tudi številne priložnosti za različne dejavnosti, naravne znamenitosti ter pestro kulinarično ponudbo. A Belokranjci vam bodo morda še bolj kot Kolpo priporočili Lahinjo, ki je njihova osrednja in najpomembnejša reka v Krajinskem parku Lahinja. Gre za enega manjših krajinskih parkov pri nas, v katerem se med drugim nahajajo tudi Nerajski lugi, ki jih lahko doživite z 250 metrov dolgega lesenega podesta, okoli katerega se dviga močvirsko rastje. Tukaj je tudi ptičja opazovalnica, saj je na območju mogoče opaziti 25 vrst ptic.
Med naravnimi znamenitostmi Bele krajine eno najzanimivejših predstavlja izvir reke Krupe, približno tri kilometre od Semiča. Reka Krupa izvira izpod 20 metrov visoke skalne stene, nedavno obnovljena krožna kraška učna pot od Lebice do Krupe vodi po plitvem krasu v ožjem zaledju reke Krupe ter ob sami reki in ponuja številna osupljiva doživetja tega neokrnjenega naravnega bisera. Ljubitelji narave si morajo v Beli krajini nujno ogledati tudi življenjski prostor edinstvene črne človeške ribice, ki jo lahko vidite na zgolj eni točki, in sicer v Jelševniku pri Črnomlju na domačiji Zupančič.
V Beli krajini ljubitelji narave ne morejo mimo območij, poraslih z brezami, ki jih obdaja podrast orlove praproti – domačini temu pravijo steljniki, najlepše lahko najdete na Vinomerju pri Metliki. Če morda zbirate žige s slovenske planinske poti, vas pot lahko zanese proti Mirni gori, kamor vodi kratka in nezahtevna pot, primerna tudi za družine. Obiskati velja tudi bližnje smučišče Gače, ki ponuja pestro spomladansko-poletno dogajanje, od pohodništva do kolesarjenja z električnimi kolesi.
Po obisku naravnih znamenitosti se obiskovalcem prileže tudi kakšna dobra pojedina. Poleg zaščitene belokranjske pogače lahko poskusite belokranjsko povitico, belokranjsko cvrtje, belokranjski nadev, ajdovo povitico z rozinami in druge jedi, ki jih ponujajo praktično vsi tamkajšnji gostinci. Če želite ponudbo belokranjskih lokalnih proizvodov odkriti na enem mestu, pa je to po novem mogoče v Hiši dobrot Bele krajine, ki se nahaja v starem mestnem jedru Metlike.
VIPAVSKA DOLINA
Dolga, zelena, z vinogradi in sadovnjaki prerasla Vipavska dolina ponuja polno skritih kotičkov, ki v zadnjih letih tudi tuje publikacije navdušuje predvsem z izjemno vinsko ponudbo in zaspanimi, od turizma neokrnjenimi vasicami. Vipavska je manj turistična regija od denimo bolj poznanih Goriških brd, a je polna drugih čarov in presenečenj, pa naj si gre za pohodniške točke, vrhunsko kulinariko in vinsko ponudbo ali pa za butične namestitve, ki so počasi začele vznikati.
Čar Vipavske doline so njeni skriti kotički, ki so še vedno v veliki meri neobljudeni. Tam najdemo pravi labirint pešpoti, ki vodijo prek vinogradov do Štanjela in z njim Krasa, mimo nasadov češenj in čebeljih panjev do bistrih tolmunčkov na obronkih gozdov.
Obiskovalca pričakajo slikovite stare vasice, kot so denimo Goče, najlepše ohranjena vas v dolini, ki sega v srednji vek in se ponaša z največ obokanimi vinskimi kletmi na prebivalca. Tu so tudi zapuščene stare hiše; tudi partizanske bolnice, prerasle z bršljanom, se še skrivajo po obronkih vinogradov, kot je denimo bolnišnica Vera nedaleč od Erzelja. Impresiven je sprehod po zapuščenem gradu Lože iz 17. stoletja. Eden najlepših kulturnih spomenikov Slovenije je Vipavski Križ, ki je bil s svojim obzidjem in samostanom svoj čas središče doline. Sicer pa je Vipavska dolina tudi raj za malce ambicioznejše pohodnike, pa naj si gre za Nanos, Čaven, Otliško okno ali pa Sinji vrh, kjer se lahko tudi okrepčate v vse bolj priljubljenem penzionu.
Poleg uživanja v osupljivih naravnih lepotah bodo na Vipavskem na svoj račun zagotovo prišle tudi vaše brbončice. Vrhunska enogastronomske ponudba ne pusti nikogar ravnodušnega. Gostilna pri Lojzetu (Zemono) že vrsto let kroji vrh slovenske sodobne visoke gastronomije. Restavracija Majerija v stari, spomeniško zaščiteni domačiji na Slapu je zagotovo ena od zastavonoš sodobne vipavske kuhinje, kjer se tradicija prepleta z modernim. Če se mudite v Ajdovščini ali okolici, velja zaviti v Faladur, enega manj poznanih enogastronomskih biserov doline, ki je odlično založen z vipavskimi vini, craft pivi, žganjicami in drugimi lokalnimi butičnimi izdelki. Poleg množice vinskih kleti, kjer se toči vrhunska kapljica, in craft pivovarn, kjer ponujajo kaj več od zgolj »Union ali Laško«, velja ob obisku Vipavske doline poizkusiti tudi Bratinov gin, ki ga mnogi označujejo za enega boljših ginov na svetu.
PREKMURJE in PRLEKIJA
Pristen dopust, daleč stran od vrveža mest, ponuja tudi odmaknjeno in vse prevečkrat po krivici zapostavljeno Prekmurje. Pristna prijaznost, domačnost in izvrstna kulinarika Prekmurcev in Prlekov lahko postanejo vaše novo merilo, ko gre za popotniška doživetja.
Bukovniško jezero v kraju Dobrovnik je svoje ime dobilo po bukovih gozdovih, ki ga obdajajo. Najbolj je znano po tem, da so radiestezisti okrog njega označili 26 energijskih točk, ki bi naj blagodejno vplivale na naše telo na fizični, psihični, mentalni, čustveni in intelektualni ravni. Točke so označene in pri njih se lahko zadržujete poljubno dolgo. Sicer je pa pot okrog jezera po gozdnih potkah izjemno prijetna v vseh letnih časih. Na hribu se lahko ustavite še ob kapeli svetega Vida in si natočite kristalno čisto in bistro vodo studenca. Ljubitelji adrenalina si lahko daste duška v Pustolovskem parku Bukovniško jezero, ki je namenjen celotni družini.
V tem delu Slovenije boste na prostranih ravnicah naleteli tudi na številne ekološke kmetije. Spanje na seniku, kopanje v doma narejenem džakuziju in domačo kulinariko lahko doživite na marsikateri družinsko vodeni kmetiji.
Če se določite za počitnikovanje v termah, še zdaleč ni treba, da se gibljete samo na relaciji soba–bazen–jedilnica. Ko se naveličate termalne vode, imate možnost zagrabiti golf palico ali si privoščiti masažo in sprehod po Moravskih Toplicah in okolici, kjer je na voljo ogromno kolesarskih in pohodniških poti, ki jih lahko izkusite tudi kot nordijski sprehajalci. Zavarovana območja narave so sicer na Goričkem odlična priložnost za odkrivanje naravne in kulturne dediščine, po celotni pokrajini pa se vije tudi Pomurska planinska pot.
Reka Mura se je skozi stoletja ob svojem koritu poigrala z naravo in v bližini Beltincev ustvarila naravni otok, ki so ga domačini poimenovali »otok ljubezni«. Otok najdete v Ižakovcih, od kopnega pa ga loči rečni rokav, ki ga prečkate čez mostičke. Na njem si lahko ogledate büjraški muzej ter plavajoči mlin na Muri.
Edinstvena atrakcija je tudi doživljajski park Expano, ki stoji ob Soboškem jezeru. Seveda pa se velja odpraviti tudi v Lendavske Gorice, kjer stoji Vinarium Lendava – najvišji razgledni stolp v Sloveniji, ki odpira pogled na štiri države.
Za prekmursko kulinariko bi le malokdo dejal, da ni vrhunska. Prekmurska tunka, prekmurska gibanica, domača zaseka, bujta repa, bograč, krvavice, dödoli (krompirjevi žganci), retaši (zavitki oz. štrudlji) in ocvirkove pogačice so le nekatere izvrstne prekmurske jedi. Poleg vinskega razvajanja med vinogradi na Jeruzalemu ne gre spregledati niti izvrstnih oljarjev, saj so buče in zato seveda tudi bučnice domovina Prekmurja in Prlekije.
