Zobna protetika je izredno širok pojem, ki v grobem pomeni nadomeščanje manjkajočih zob, v malce širšem pomenu pa funkcionalno in estetsko oskrbo. Ločimo fiksno in snemno protetiko.
Med fiksno protetiko spadajo:
- Inlay/Onlay – keramične plombe,
- luska ali faseta,
- posamezne zobne krone,
- mostički,
- nadgradnje vsadkov oz. implantatov s posameznimi kronami ali mostički.
Med snemno protetiko spadajo:
- delne proteze,
- totalne proteze,
- z vsadki oz. implantati podprte proteze,
- konusne proteze.
V celostnem zobozdravstvu se o zobni protetiki pogovarjamo, ko smo uredili vse kategorije, ki so neposredno povezane z vplivom zob na telo – torej odstranjeno vnetje obzobnih tkiv in vnetja zobnih živcev z morebitnimi granulomi ter zamenjava dotrajanih belih in amalgamskih plomb. V tej fazi se načrtujeta funkcionalna in estetska rehabilitacija. Funkcija ust zajema žvečenje, govor, mimiko in dihanje. Naredimo preprosto vajo, tako da položimo obe dlani na stranski del glave ter pričnemo izvajati žvečne gibe. Hitro lahko ugotovimo, da v funkciji ne uporabljamo samo zob, pač pa polovico glave, in da je žvečni sistem izredno kompleksen. V grobem ga sestavljajo kosti, mišice s tetivami in dva čeljustna sklepa z diskoma. Pokanje v sklepu in bolečine v mišicah so simptomi, ki se lahko pojavijo, ko zgornji in spodnji zobni lok nista usklajena in so vsi manjkajoči zobje nadomeščeni, tako da imamo med žvečenjem zobe v pravilnih in enakomernih stikih. To omogoča, da je razporeditev sil, ko so zobje v stiku, uravnotežena in je mišično-sklepni sistem enakomerno obremenjen. Če smo izgubili en sam zob, je to ravnotežje porušeno in običajno že pred odstranitvijo zoba načrtujemo njegovo nadomeščanje. To je zobna protetika v pravem pomenu besede. Ne gre torej za puljenje zob, ki bi jih lahko še rešili, in vsajevanje implantatov ter izdelavo proteze, kot bi lahko nekdo razumel iz oglasnih sporočil, pač pa za skrbno načrtovan proces, ki temelji na natančni pripravi.
Sodoba protetična oskrba zahteva usklajeno delo zobotehnika in zobozdravnika ter verjetno najdražjo tehnologijo v zobozdravstvu. Kvaliteten protetični poseg se začne z natančnim delom zobozdravnika in asistentke v ustih, po možnosti z operativnim mikroskopom, ki ga zobotehnik nadaljuje z natančnim delom v laboratoriju, kjer ravno tako brez mikroskopa težko naredi sodoben izdelek. Kvaliteta zobne protetike je odvisna od natančnosti pri delu ter izbire biokompatibilnih materialov. Oboje gre z roko v roki in noben material ali tehnologija ne bosta izboljšala površnega dela v ustih. Podobno tudi zgolj z natančnim delom v ustih ni mogoče nadomestiti slabe izbire materialov, tehnologij in zobotehnika. Za spremljanje razvoja tehnologij in materialov sem zadolžen osebno, saj imam na tem področju veliko znanja iz doktorskega študija. Slednji je tematsko zajemal ravno cirkonsko -oksidno keramiko, ki je predstavljala velik napredek v fiksni zobni protetiki.
Zobna protetika je lahko minimalno invazivna in je videti tako:
Gospa je po končani terapiji vnetja dlesni in zamenjavi plomb želela bolj bel nasmeh. Izvedli smo kombinirano beljenje zob v ordinaciji ter doma. Po končanem beljenju smo načrtovali šest lusk od desne do leve trojke ter tako položajsko in oblikovno uredili nasmeh.
Obsežnejše rehabilitacije so videti tako:
Gospa ni želela nositi sicer korektno narejenih snemljivih protez, podprtih s polzili in konusi, zato smo naredili funkcionalno in estetsko fiksno protetično rehabilitacijo z vsadki, umetno dlesnijo v porcelanu in polnokeramičnimi zobmi. Konstrukcija na vsadkih je vijačena, kar pomeni, da čeprav je za gospo fiksna, jo v ordinaciji lahko snamemo in pravočasno poskrbimo za morebitne zaplete.
