V oktobrskem Novičniku smo se posvetili pozitivnemu vplivu prehrane na preprečevanje in potek parodontalne bolezni. Sedaj se bomo seznanili še s tem, kako je z maščobami, kakšen je pomen vlaknin in probiotikov v prehrani ter kateri je temeljni dejavnik za ohranjanje ustnega zdravja.
Maščobe v prehrani
V vsakdanji prehrani priporočamo uporabo rastlinskega olja v zmernih količinah zaradi ugodnih nenasičenih maščobnih kislin (mononenasičenih – oleinska in polinenasičena, med katerimi sta tudi esencialni maščobni kislini: linolna – omega 6 in linolenska – omega 3), ki jih lahko zaužijemo le s hrano. Za delovanje telesa ju nujno potrebujemo, ne moremo pa ju sintetizirati sami. Zato priporočamo olivno olje, olje oljne ogrščice, ki ima tudi zelo dobro sestavo nenasičenih maščobnih kislin, pa je mnogim cenovno bolj dostopno. Pomemben je vnos omega 3 poli nenasičenih maščobnih kislin, ki jih najdemo v ribah, morskih sadežih, v manjših koncentracijah tudi v rastlinskem olju, ter omega 6 poli nenasičenih maščobnih kislin, ki so v rastlinskem olju, oreških, žitnih semenih. Priporočljiv dnevni vnos različnih semen in oreškov je najmanj 30 g (to količino predstavlja odrezana velika žlica).
Omega 3 maščobne kisline sodelujejo pri sintezi eikozanoidov, ki so pomembni pri imunskih odzivih (vnetja), elastičnosti žil in nastajanju krvnih strdkov. Omega 3 maščobne kisline se vgrajujejo tudi v celične membrane in določajo medcelično izmenjavo genov (eden najlepših primerov, da smokar jemo!). Upočasnijo napredovanje ateroskleroze, blago znižujejo visok krvni tlak in uravnavajo raven krvne maščobe (znižujejo trigliceride in LDL-holesterol ter zvišujejo ugodni HDL-holesterol).
Pi industrijski obdelavi rastlinskega olja izvedejo postopek, ki se imenuje hidrogeniranje. Pri tem nastanejo transmaščobne kisline. Skrite so v ocvrti hrani, paštetah, salamah, čipsu in mnogi drugi predelani hrani. Uživanje transmaščobnih kislin pa predstavlja desetkrat večje tveganje za razvoj srčno-žilnih bolezni kot uživanje nasičenih maščob, zato naj bo tovrstna hrana redko na jedilniku.
Pomen vlaknin in probiotikov v prehrani
Vlaknine ali balastne snovi upočasnijo vsrkavanje ogljikovih hidratov in znižujejo glikemični indeks, kar je izrednega pomena pri bolnikih s sladkorno boleznijo. Znižujejo (slab) LDL-holesterol, preprečujejo zaprtje in vnetja črevesne sluznice. Dnevno naj bi na vsakih 1000 kcal hrane zaužili 15 do 20 g vlaknin. V 100 g živila je lahko različno veliko vlaknin: v stročnicah 5 do10 g; v graham kruhu, polnovredni moki 9 g; v sadju 3 do 5 g). Polnovredna živila so vselej boljša izbira od prehranskih vlakninskih dodatkov, ki telesu ne dajejo toliko kvalitetnih vlaknin in ostalih koristnih hranil, kot jih ima živilo. Rafinirana in predelana živila (sadje in zelenjava v pločevinkah, sokovi brez kaše, beli kruh, bele testenine in nepolnozrnate žitarice) so osiromašene vlaknin.
Z izrazom probiotiki najpogosteje označujemo žive bakterije, fermentirane mlečne izdelke ali dodatke živilom, ki vsebujejo žive mlečnokisle bakterije. Priporočamo uživanje jogurtov, kefirjev, kislega mleka, tudi kislega zelja in repe. V vseh naštetih živilih so fermentirane mlečnokislinske bakterije. Probiotični izdelki uravnavajo pH črevesne sluznice, ustvarjajo protibakterijske snovi, spodbujajo aktivnost makrofagov, znižujejo holesterol, povečajo vsrkanje kalcija in drugo.
Kalcij je najpogostejši mineral v telesu, vzdržuje zdravo okostje in tudi zobovje. Zadostna preskrbljenost s kalcijem je pomembna za dobro ustno zdravje, posebno v zgodnjem otroštvu in med adolescenco, ko je rast telesa najhitrejša, ter pri starejših odraslih, ko se kostna gostota začne zmanjševati. Največ kalcija dobimo z mlekom in mlečnimi izdelki, z nekatero listnato zelenjavo in stročnicami ter žiti. Kalcij je eno izmed hranil, ki ga tudi v Sloveniji pogosto primanjkuje. Pomanjkanju so izpostavljeni otroci in starejši odrasli, bolj nagnjeni k temu so tudi tisti, ki se izogibajo mlečnim izdelkom – npr. vegani in tisti, ki mleka ne smejo uživati iz zdravstvenih razlogov (alergija na mlečne beljakovine in intoleranca na mlečni sladkor – laktozo). Osebe z laktozno intoleranco, ki ne uživajo mleka in mlečnih izdelkov, pogosto ne zaužijejo dovolj kalcija, posebno če ne jedo dovolj s kalcijem bogate hrane ali ne uživajo prehranskega dopolnila s kalcijem. Pri otrocih z alergijo na mleko uporabimo hipoalergeni mlečni nadomestek, ki ga predpiše alergolog. Nekritično nadomeščanje mleka z riževimi, ovsenimi, pirinimi in z neobogatenimi sojinimi napitki je nesprejemljivo. Primeren nadomestek za mleko je lahko sojin napitek, ki pa mora biti obogaten s kalcijem, tako da doseže nivo v mleku.
Zdrava in uravnotežena prehrana je eden temeljnih dejavnikov za ohranjanje ustnega zdravja. Nepravilna prehrana z velikim vnosom sladkarij in sladkih pijač je pogosto dejavnik za nastanek kariesa že takoj po izrastu zob pri dojenčkih in malčkih. Ti enostavni ogljikovi hidrati so hrana bakterij, ki se skriva v zobnih oblogah. Jabolka in druga živila, obogatena z vlakninami, delujejo kot naravna zobna ščetka in zmanjšujejo količino plaka na zobeh. Priporočamo hrano, ki spodbuja izločanje sline – polnozrnato hrano, oreščke itd. – in 5 do 6 manjših obrokov na dan brez vmesnih prigrizkov.