Ko mi nekdo postavi to vprašanje, me spravi v kar veliko zadrego. Pa ne zaradi tega, ker ne bi vedel, koliko stane ortodontski aparat, ampak ker mi pridejo na misel številne možnosti ortodontskega zdravljenja.
Aparat sam po sebi (če govorimo o snemnem, ‘klasičnem aparatu za ponoči’) ne stane veliko, tudi njegova izdelava ni zahtevna. Vendar pa sta temu primerni tudi njegova učinkovitost in uporabnost. Vrednost tega aparata je, če ga uporabljamo za vzdrževanje doseženega stanja, zelo visoka glede na ceno. In v tem primeru je zelo poceni in zelo učinkovit.
Že star slovenski pregovor pravi, da ‘za vsako rit šiba raste’, podobno velja tudi za ortodontijo – vsaka usta zahtevajo svoj aparat. Na srečo imamo superjunake, ki so razvili svoje ideje do te mere, da imamo sedaj poenostavljene aparate in so njihovi različni elementi uporabni v večini primerov. Izbor je pester: od številnih preprostih rešitev do bolj kompleksnih mehanik.
Zaradi vsega omenjenega se pri izbiri najprimernejše oblike za posameznika poslužujemo diagnostičnih pripomočkov, brez katerih ne gre. Že po prvem pregledu običajno sledijo digitalne fotografije, rentgenski posnetki, odtiskovanje zob za izdelavo digitalnih študijskih posnetkov, CBCT-slikanje glave in meritve obzobnih tkiv. V kompleksnejših primerih se poslužujemo vseh naštetih, pri manj zahtevnih pa se lahko ustavimo že pri prvem pregledu. Če nekoga moti zgolj blaga rotacija enega zoba, kar se navadno dogaja z zgornjo dvojko ali s spodnjimi sprednjimi zobmi, ne potrebujemo celotnega diagnostičnega arzenala in se lahko hitro dogovorimo kakšen bo končni rezultat in kako ga bomo vzdrževali. Temu primerna je tudi cena, ki se lahko znaša nekaj sto evrov, kar družinskega proračuna zagotovo ne bo preveč obremenilo. Par klobas in kakšna škatlica cigaret manj, pa smo že skoraj tam.
Nepravilnosti pri postavitvi zob so pogoste, morda moteče samo v eni čeljusti, tako se ortodontsko zdravljenje lahko prilagodi zgolj za dotični zobni lok. Pri tem seveda potrebujemo nekoliko več izkušenj in diagnostičnih pripomočkov, po navadi vsaj še digitalne fotografije in panoramski rentgenski posnetek. V večini primerov moramo namestiti aparat na vseh zobeh zgornjega ali spodnjega zobnega loka, da dobimo primerno sidrišče, ki ga nato uporabimo za premike preostalih zob. V tem primeru se lahko strošek na mesečni ravni približa evrskemu stotaku in na podlagi dolžine zdravljenja, ki traja šest do dvanajst mesecev, lahko pridemo do sprejemljivega stroška. Če pri tem izboljšamo kakovost žvečenja in rešimo pred izgubo še kakšen zob, je vrednost že zelo visoka.
V resnično zapletenih primerih, ko imamo težavo v obeh zobnih lokih in želimo v delovni fazi urediti še idealen ugriz oz. okluzijo, pa potrebujemo dodatno diagnostiko ter natančen načrt zdravljenja. Takšno zdravljenje po navadi traja dve do tri leta. Temu sledi vzdrževalna faza, ki traja običajno leto dni, v tem obdobju pa je treba uporabiti številne aktivne elemente, s katerimi dosežemo zastavljeni cilj. V teh primerih se seveda cena celotnega zdravljenja približa vsoti nekaj tisočakov, se pa lahko ta strošek razdeli na več let. S tem omogočimo, da lahko otroci še naprej čofotajo na Cresu, očetje srkajo pivo v senci borovcev, mame pa pridno lovijo sončne žarke na plaži.
Tako kot ni vse zlato, kar se sveti, tudi ni vse predrago, kar ima višjo ceno.