Že Platon in Aristotel sta razmišljala o splošnem pojmovanju lepote in seveda tudi o lepoti v stvareh samih. Dandanes pa je lepota posamezniku pomembna, ker prinaša notranje zadovoljstvo, srečo. Estetsko zobozdravstvo je del vizualne lepote, ki omogoča sproščen nasmeh, za katerega se pogosto strinjamo, da predstavlja pol zdravja.
Estetika je za posameznika pogosto zelo pomembno področje, včasih celo najpomembnejše, vendar se ji v zobozdravstvu lahko v celoti posvetimo šele ob koncu celostne obravnave. Zavedati se moramo, da k estetiki ne spadajo samo bleščeči in pravilno postavljeni zobje, ampak tudi zdrava obzobna tkiva – rožnata dlesen ter podporna kost. Da pa bi lahko v vsej lepoti uživali vrsto let, celo desetletij, je treba za pravilno estetsko rešitev predhodno izpeljati tudi vso potrebno diagnostiko (odsotnost vnetja in gnilobe v ustni votlini, neskladij v ugrizu, nevarnih razvad …). Večinoma se moramo najprej posvetiti zdravju ustne votline in funkciji zobovja ter pacientovem ugodju, šele nato lahko izvedemo resnično dolgotrajno in ustrezno estetsko rešitev.
Pojem estetskega zobozdravstva zajema izdelavo restavracij (zalivk, delnih prevlek, prevlek) v barvi zoba, estetske fasete oziroma luske, zunanje in notranje beljenje zob, preoblikovanje mehkih tkiv, predvsem roba ter nivoja dlesni, in ortodontsko terapijo pri manjših nepravilnostih položaja ter naklona zob. Z omenjenimi posegi dosežemo spremembo barve, oblike, velikosti in položaja zob, uredimo lahko poravnanost zob ter tako pozitivno vplivamo na videz celotnega nasmeha. Najpomembnejše vodilo pri estetskih zobozdravstvenih posegih je ohranjanje harmonije med mehkimi in trdimi tkivi, temu pravimo sledenje pravilom rdeče-bele estetike.
BELJENJE ZOB
Barva zob je ena izmed pomembnejših lastnosti, ki vplivajo na estetski videz. Svetovni trendi narekujejo vedno bolj bele zobe. Beljenje je poleg čiščenja in poliranja najprijaznejši in najbolj konservativen zobozdravstveni postopek za doseganje tega cilja, zato ga za posvetlitev barve zob večinoma uporabljano najprej. Še preden se lotimo beljenja, je treba natančno pregledati, v kakšnem stanju so zobje in ali je mogoče odkriti glavni vzrok zabarvanja oz. neustrezne barve zob. Obstajajo namreč organski vzroki za obarvanje zob (na primer pigmenti hrane in pijače, produkti bakterij, spojine kajenja in druge) ter neorganski, kot so kovinske spojine amalgamskih plomb, kovinskih zatičkov, antibiotikov, polnilnih past pri endodontiji … Pri organskih vzrokih z beljenjem dosežemo dobre rezultate, medtem ko smo pri neorganskih manj uspešni. Težave pri beljenju predstavljajo tudi velike plombe, tako bele kot črne – amalgamske, saj povečujejo možnost skelenja po posegu, predvsem pa lahko prve nepredvidljivo spremenijo barvo, amalgamske pa seveda ne. Večinoma je treba zalivke po beljenju zamenjati in prilagoditi novi barvi zoba. Ni treba posebej poudarjati, da predstavljajo zobje, ki imajo aktivno zobno gnilobo, večjo verjetnost za skelenje in stranske učinke, zato je treba vse luknje začasno sanirati.
V osnovi bi lahko beljenje zob razdelili na zunanje in notranje beljenje.
ZUNANJE BELJENJE
Bolj znano zunanje beljenje poteka na živih zobeh po postopku nanašanja belilne učinkovine na zunanjo površino zabarvanih zob. Večinoma se za to uporablja stabiliziran vodikov peroksid različnih koncentracij za beljenje v ordinaciji in karbamid peroksid za beljenje doma. Oba ob aktivaciji sproščata kisikove radikale, ki razbarvajo pigmente v zobeh.
ORDINACIJSKO BELJENJE
Pri beljenju v ordinaciji se praviloma uporabljajo višje koncentracije vodikovega peroksida, kar omogoča hitro posvetlitev zob že v eni uri. Obstaja pa pri uporabi večje koncentracije peroksida tudi večje tveganje za pojav skelenja zob in prehodno poškodbo dlesni.
BELJENJE DOMA
Beljenje doma je najnežnejša oblika beljenja, ki pa ne zaostaja pri učinkih, potrebuje le čas. Pri beljenju doma se v individualno izdelano opornico vnaša belilni gel, ki nato ostaja na zobeh več ur čez dan ali med spanjem ponoči. Beljenje doma traja teden do mesec dni ali več, odvisno od odziva zobne substance na postopek.
Največji učinek se praviloma doseže s kombinacijo obeh postopkov, zato se večinoma uporablja začetno beljenje v ordinaciji (en ali več obiskov) in nato podporno (dokončno) beljenje doma.
NOTRANJE BELJENJE
Notranje beljenje je beljenje mrtvih, endodontsko zdravljenih zob. Ti zobje so ob neustreznem zdravljenju zelo pogosto veliko temnejši od živih sosedov. Tudi tukaj je končni rezultat zelo odvisen od vzroka zabarvanja. Pri zabarvanju zaradi slabo očiščenih koreninskih kanalov in razpadnih produktov bakterij lahko dosežemo izjemne rezultate, medtem ko smo pri zabarvanju zaradi kovinskih zatičkov ali težkih kovin v polnilnih pastah ali amalgamu dokaj nemočni. Notranje beljenje zahteva brezhibno pozdravljene korenine, brez granulomov, z ustrezno koreninsko polnitvijo. Pri tem postopku se v notranjost zobne krone vnese belilni gel zelo visoke koncentracije vodikovega peroksida, ki se nato nepredušno zapre in pusti delovati najmanj teden dni. Postopek se lahko večkrat ponovi do želenega učinka.
Sodobno in estetsko zobozdravstvo pacientom ponuja brezkovinske rešitve, kot so kompozitne zalivke v primeru manjših defektov in nepravilnosti ter keramične delne prevleke v primeru večjega pomanjkanja zobne substance. Delne keramične prevleke, inlayi in onlayi, so izdelane v zobnem laboratoriju, kar omogoča natančnejše posnemanje anatomije zoba in visoko barvno ujemanje izdelka z barvo zoba, ki ga dograjujemo. Strukturna trdnost keramičnih izdelkov je veliko večja v primerjavi z zalivkami, zato je tudi trajnost omenjenega izdelka večja, boljša.
Luske oziroma estetske fasete so tanke lupine, narejene iz dentalnega porcelana, ki jih cementiramo oziroma prilepimo na sprednjo površino zob in s tem dosežemo želeno korekcijo videza zob. Izdelavo lusk svetujemo v primeru močno zabarvanih zob zaradi koreninskega zdravljenja, različnih zdravil, ki povzročajo zabarvanje zobne substance ter v primeru večjih zalivk, ki oslabijo strukturo zoba. Prav tako so luske odlična rešitev pri prekomerno obrabljenih zobeh, odlomljenih griznih robovih, nepravilni obliki, velikosti in položaju zob, kar vključuje tudi velike razmike med zobmi – diasteme.
Izdelava estetske fasete zahteva minimalno invazivno preparacijo oziroma brušenje zoba, saj ostanemo v sklenini, povrhnji plasti zoba, in ga s tem ohranimo vitalnega, živega.
Za izdelavo lusk je dentalni porcelan najprimernejši material, ker lahko z njim dosežemo primerno strukturno trdnost restavriranega zoba, do potankosti lahko posnema barvne lastnosti naravnih zob ter odboj svetlobe, prav tako pa so te luske odporne proti zabarvanju za razliko od lusk, izdelanih iz kompozitnih materialov.
V primeru prevelikih odstopanj od pravil rdeče bele estetike (estetika dlesni in zob) luske same morda ne ponujajo primerne rešitve in je potrebno tudi predhodno ortodontsko zdravljenje ali manjše korekcije mehkih tkiv.
Na videz nasmeha pa ne vpliva samo videz zob, ampak tudi videz mehkih tkiv, ki obdajajo zobe in predstavljajo osnovo oziroma podporno tkivo. S kirurškim preoblikovanjem dlesni izboljšamo nepravilnosti, ki so posledica bolezenskega dogajanja v ustih, stranskih učinkov nekaterih zdravil, travme ali genetskega zapisa.
Gingivektomijo oziroma gingivoplastiko – preoblikovanje dlesni izvedemo, kadar so zobje preveč prekriti z dlesnijo, posledično pa so zobje videti manjši, krajši. V tem primeru pri nasmehu posameznik pogosto razkrije preveč mehkih tkiv, čemur pravimo ‘gummy smile’. Dlesni prav tako preoblikujemo v primeru asimetrije nivoja dlesni ob primerjanju leve in desne strani nasmeha.
V primeru pomanjkanja mehkih tkiv, kadar gre za odmik dlesni, ki ga pacient opazi kot krčenje dlesni, lahko z različnimi kirurškimi posegi dodamo mehka tkiva na mesto pomanjkanja in s tem dosežemo lepši videz nasmeha.
Velikokrat pa se za vrhunski estetski rezultat ne moremo izogniti ortodontskemu zdravljenju. Ortodontsko zdravljenje vpliva tako na postavitev naklona zob in kosti kot tudi na obliko in potek mehkih tkiv – dlesni. Pri večjih nepravilnostih je pripravljalno ortodontsko zdravljenje najboljši, najučinkovitejši in do zob in mehkih tkiv najprijaznejši postopek, ki seveda zahteva svoj čas. Več o tem pa v ortodontskem prispevku našega ortodonta Dejana Pirtovška, dr. dent. med., spec. ortodont.