Si predstavljate leva, mogočnega kralja živali, ki ima sicer zdrave zobe in dlesni, vendar z eno napako, ki pa usodno vpliva na njegovo suverenost. Lev namreč ni zmožen pravilnega ugriza. Takšnega “mucka”, pa čeprav lačnega, se verjetno ne bi nihče ustrašil, saj je uboga žival izgubila svojo največjo prednosti – močan ugriz.
Tudi človek ima zobe v osnovi zato, da z njimi grize. Usklajen ugriz je tisti, pri katerem pride do popolnega stika zob ob sočasnem stiku zgornje in spodnje čeljusti. Pri tem so žvečne mišice sproščene, čeljustni sklep pa v pravilnem položaju.
Za dober ugriz se morajo zgoditi tri stvari. Najpomembnejše so zdrave dlesni in odsotnost parodontalne bolezni. Sočasno morajo biti zobje ter zobne korenine močne in zdrave. Navsezadnje moramo z zobmi gristi čim bolj učinkovito, hkrati pa moramo grizno funkcijo opravljati na udoben način.
Najpogostejši razlog za slaboten, včasih nemogoč ugriz pri starejši populaciji tiči v tem, da je bilo v ustih v preteklosti že veliko popravil, ki so se dogajala postopoma. Več kot imajo namreč vaša usta popravil, večje je tudi tveganje, da boste imeli težave, ki jih povzročajo funkcijska neskladja.
Najbolj znana je zgodba o plešočih protezah. Totalne proteze so bile v preteklosti edina rešitev za ljudi, ki niso imeli več svojih zob. Problem protez je v tem, da se njihova podpora (ustna sluznica, kost) z leti in uporabo topi. Zaradi tega proteza ne sedi več primerno in ob grizenju pleše, lahko tudi “tišči”. Kaj storiti?
Pacientom lahko plešoče proteze podložimo in tako znova vzpostavimo intimen stik proteze ter ustne sluznice. Naloga zobozdravnika je, da pacienta s takšnimi protezami opozori, da bo nekega dne prišel do točke, ko »podložitev« ne bo imela več smisla, obenem pa bo preostale kosti tako malo, da pacientu ne bo možno več izdelati proteze, podprte z vsadki. Uporaba slednjih je torej smiselna takrat, ko je kosti dovolj in podložitve proteze še omogočajo ponovno funkcijo.
V Ustni medicini se srečujemo s številnimi pacienti, ki potožijo, da jim je bil nov mostiček previsok. Težavo so potem rešili tako, da so brusili (nižali) preostale zobe in se nato na novo neskladje “nekako navadili”. Posledično tako pacient kot tudi zobozdravnik na celotno stvar kmalu pozabita in se z doseganjem popolne funkcije ne ukvarjata več. S takšnim pristopom se ugriz spreminja samo še na slabše. Tukaj lahko preverite, na katere znake morate biti še posebej pozorni.