Ali tudi vi trpite zaradi ponavljajočih se glavobolov ali migren, pa ste jih vzeli kot normalno stvar, ker se ne da pomagati? Se pogosto zbudite z glavobolom, občutkom otrdelosti v čeljusti in z občutljivimi zobmi ali pa vas to spremlja tudi preko dneva? Rešitve za vaš problem ne gre iskati v zdravilih. Zelo verjetno je, da trpite za t.i. “grizno boleznijo”.
Da, problem se torej verjetno nahaja v vaših ustih. Kot zobozdravniki smo se leta in leta ukvarjali predvsem z glavno boleznijo ust, to je zobno gnilobo. Zadnja leta so se naše misli preusmerile tudi na dlesni, predvsem ker se vse bolj zavedamo pomembnosti ustnega in telesnega zdravja ter njune direktne povezave.
Ravno zaradi osredotočenosti na zobno gnilobo ter parodontalno bolezen (vnetje obzobnih tkiv) pa velikokrat tretje bolezensko stanje, ki uničuje ustno zdravje (grizna bolezen) ostane neopažena.
Grizna bolezen se velikokrat prezre in zaradi tega ostane nezdravljena. Vsebuje stanja kot so stiskanje zob in škripanje z zobmi (večinoma ponoči) kar ne povzroča samo bolečin v griznih mišicah ter vratu, temveč tudi poke v zobeh in plombah, vnetje dlesni in uničenje čeljustne kosti okoli zob. Poke v zobeh lahko povzročijo veliko škodo, ki se rešuje z dragimi rešitvami kot so prevleke in koreninsko zdravljenje. V nekaterih primerih moramo zob celo odstraniti, ker so ga močne grizne sile dobesedno razpolovile do kosti in živca.
Sodobno zobozdravstvo se ne sme posvečati samo luknjam. Velik napredek so dosegli že tisti zobozdravniki, ki se poleg tega posvečajo tudi zdravim dlesnim. Vendar celostna usluga mora vključevati tudi obravnavo griza ter primerne razporeditve griznih sil v ustih. S tem, ko pomagamo pacientom uravnotežiti njihov griz jim naredimo kar tri usluge.
Prvič, z razbremnitvijo v preteklosti preobremenjenih zob dosežemo, da se ti razbremenijo, grizna sila pa porazdeli enakomerno po vseh zobeh. Poleg tega uravnoteženje griza samo po sebi zmanjša potrebo po nefizioloških gibih čeljusti. Z drugimi besedami, s tem ko ne obremenjuješ določenih zob pretirano tudi stiskaš in škripaš manj z zobmi.
Drugič, uravnotežen griz razbremeni grizne mišice, ki tako niso konstantno v krču. Zaradi tega se prekine povratna zanka, ki proži določene živčne centre v možganih. Glavoboli se zaradi tega zmajšajo ali celo izginejo. Velikokrat so mišice tako napete in nesproščene, da jih moramo najprej sprostiti in šele potem lahko z prilagoditvami griznih površin zob uravnotežimo griz.
Tretjič, s tem ko razbremenimo najbolj obremenjene zobe in mišice postane naš ugriz bolj harmoničen. Te novice so izredno veseli tako zobje kot dlesni.
Smoter vsega je, da pacientu odpravimo glavobole in dosežemo stabilnost zob, mišic ter čeljustnega sklepa, včasih lahko že preko noči. Izredno pomembno je, da se zgodnje spremembe na zobeh, ki so posledica grizne bolezni odkrijejo čimprej. V zgodnji fazi, ko je škoda še majhna so tudi rešitve zelo konzervativne in poceni.
Velikokrat me obiščejo pacienti, ki se pritožujejo, da jih bolijo vsi zobje. Ne morejo gristi, njihova celotna usta so občutljiva. Poleg tega izvemo, da se nahajajo v stresnem obdobju življenja.
Najhuje je, če pacient pride v ordinacijo s poškodovanim zobom, ki ga ni mogoče več rešiti. Zob je počen vse do kosti in živca. Takšne situacije so stresne tako za pacienta kot za zobozdravniški tim, sploh ker se zavedamo, da bi vse takšne primere lahko preprečili z naprednim mikroskopskim pregledom zob.
Zobozdravnik lahko diagnosticira s pomočjo mikroskopske intraoralne kamere poke, špranje in ostale poškodbe, ki so v preteklosti ostale neopažene.
Na ta način lahko prepečimo boleča stanja in pacientu ponudimo enostavno in hitro rešitev.
Samo zamislite si, koliko počenih zob lahko na ta način oskrbimo konzervativno in pozabimo na klešče.
Posebej veliko takšnih špranj opazimo okoli starih amalgamskih plomb. Zakaj? Amalgamske plombe se namreč raztezajo in krčijo kar 3-4 x bolj, kot se zob. Zaradi tega s časom med zobom in plombo nastanejo prazni prostori, ki so mehanično šibki in kaj hitro počijo.
Obenem pa so takšni prostori idealno mesto za gojenje in zadrževanje bakterij, ki jih še tako natančna higiena ne bo odstranila. Tako nastane ponovna zobna gniloba, ki še dodatno oslabi zob.
Če takšna stanja odkrijemo dovolj hitro lahko pacientu ponudimo kot rešitev plastično ali keramično plombo, ne pa prevleke, zatičkov, zdravljenja koreninskih kanalov ali celo izdrtja zoba.
Ko enkrat glavobol in migrene nadomesti uravnoteženje griza s prilagoditvijo zobnih ploskev in ko obenem dovolj hitro odkrijemo začetne poškodbe na zobeh, so pacienti pripravljeni na ponovni zdrav ter sproščen nasmeh. Tako jim lahko omogočimo večjo kvaliteto življenja.