Kaj narediti, ko bela plomba ni več najboljša rešitev? Nemalokrat se zobozdravniki srečamo z obsežno uničenimi zobmi, kjer manjka večji del zobne krone, ali pa je zob zaplombiran z ogromno amalgamsko plombo. Praviloma se ta nadloga pojavlja na zadnjih zobeh – kočnikih, ki so še posebej pomembni za stabilnost griza in prenašajo tudi največje žvečne sile. Za defekte, ki obsegajo več kot polovico naravne zobne krone, kompozit (material iz katerega so narejene bele plombe), ni več dovolj mehansko stabilen. Tako obsežna plomba vnaša dodatne napetosti v preostalo zobno krono in se težko v popolnosti povrne v prvotno obliko zoba ter predstavlja tveganje za zlom preostalega zobnega tkiva – lahko tudi izgubo zoba. Da podam odgovor…, zobozdravniki v takem primeru izberemo boljši in zanesljivejši material, to je keramika. S keramiko, ki je izdelana v laboratoriju v kontroliranih razmerah, lahko oskrbimo tudi največje defekte predvidljivo in dolgoročno ter estetsko popolno. Takšnim izdelkom pravimo delne krone, ko zobu ohranimo še nekaj njegovega zunanjega oboda in krone, ko zob obrusimo krožno.
Najpogostejša predstavnika delnih kron sta zagotovo t.i. inlay in onlay (slika 1). Besedna zveza delna krona ima lahko slab prizvok, ker ni cela oz. polna. Ali je v praksi res tako?
Inlayi in onlayi so polnokeramični zobni nadomestki, ki jih izdelujemo na osnovi odtisa preostanka vašega zoba v laboratoriju. Priporočamo jih takrat, kadar je zob zaradi kariesa že tako poškodovan, da ga ni mogoče natančno popraviti s plombo, hkrati pa je na razpolago še dovolj zdrave zobne substance in zato za prevleko ni potrebno zoba obrusiti v celoti. Razlika je namreč v volumnu zobne krone. Inlay je najmanjši izmed vseh treh, saj nadomešča le grizno površino zoba ter ploskve, ki so v kontaktu s sosednjimi zobmi. Onlay je večji in nadomešča enega ali več zobnih vršičkov, prevleka pa nadomešča zobno krono v celoti.
Da bi lažje razumeli, zakaj “bele” plombe niso vedno najboljša izbira, je potrebno razumeti, da je žvečenje kompleksno gibanje, pri katerem delujejo grizne sile na zobno krono v osi zoba, kot izven smeri osi, torej na stran. Sile, ki nastajajo pri žvečenju, so namreč višje kot si predstavljate. Pri moških je povprečna sila ugriza enaka uteži z maso 70 kg. Ravno sile, ki na zob delujejo v stran namreč povzročajo razpoke in odlome zobnih kron, še posebej pogosto na zobeh, ki so koreninsko zdravljeni.
V mislih se zobozdravnik pogosto znajde v dilemi, ali je običajna bela zalivka še ustrezna ali je bolje narediti polno-keramično delno krono, ki bo prevzemala vse tovrstne obremenitve. Za inlay ter onlay se največkrat odločimo zaradi več dejavnikov.
Prvi je nedvomno natančnost, saj izdelava poteka v zobotehničnem laboratoriju, kjer so idealni pogoji za delo zobne krone, tako se natančno narejen polno-keramičen nadomestek vedno popolnoma prilega na zob v ustih.
Oblika zoba je tako identična naravni anatomiji zob, kar zobozdravnik pri delu v ustih ne more vedno izvesti do popolnosti. Do potankosti so urejeni kontakti s sosednjimi zobmi in kontakti s katerimi se krona stika z zobmi nasprotne strani pri ugrizu.
Narejeni so iz biokompatibilne keramike, ki je izredno nevtralna do našega telesa. Keramika je veliko bolj stabilen material, saj se čez celotno življenjsko dobo ne zabarva in se obrablja veliko manj kot kompozit. Med procesom izdelave v ustih se ne krči, zato je njihova življenjska doba zelo dolga (vsaj 10 let).
K življenjski dobi veliko pripomore tudi trdnost, ne samo nadomestka, ampak tudi zoba na katerem se nahaja, saj ga zaščiti pred neželenimi pokami, zlomi in poškodbami.
Kot zadnjo, bi navedel estetiko, ki predstavlja piko na i dobri oskrbi. Na zadnjem mestu je preprosto zato, ker so na prvem mestu vedno zdravje, funkcija in s tem povezana stabilnost v ustih. Barvno se namreč popolnoma zlijejo s preostalim delom naravnega zoba, kar se pri ljudeh kaže z neizmernim zadovoljstvom in navdušenjem, saj je največkrat izrečena reakcija pacientov: ”Povrnili ste mi zob, za katerega sem mislil da je že izgubljen”.
Predstavitev primera izdelave delnih kron