Nemalokrat se zgodi, da v ustih začutimo neprijetno bolečino, skelenje ali napetost. Le redki se v takem primeru takoj odpravijo na pregled k zobozdravniku, medtem ko številni neprijetnost pripisujejo prepihu, padcu imunskega sistema ali vremenskim razmeram. Pomembno se je zavedati, da je razlogov za zobno bolečino veliko, a vreme vsekakor ne more biti eden od njih. Spoznajte, v kakšnem odnosu sta pravzaprav zobna krona in zobna korenina in od kod največkrat izvira zobna bolečina.
Vsak zob je sestavljen iz zobne krone (vidni del v naših ustih) in zobne korenine (del zoba, ki je vsajen v kost). Zobje so na nek način podobni ledeni gori, kjer je večji del potopljen v morje. Korenina je skrita pod robom dlesni in od njenega zdravja je odvisen dolgoročen obstoj zoba v ustih. Krona je tista, ki je izpostavljena vplivom dogajanja v ustih in zato tudi pokrita s sklenino, najtršo snovjo v človeškem telesu.
Ustno votlino naseljuje preko 600 različnih vrt bakterij. Zaradi pomanjkljive ustne higiene oziroma nepravilnega ščetkanja zobnih površin, medzobnih prostorov in mehkih obzobnih tkiv (dlesni) se na površino zobne sklenine lepijo ostanki hrane, ki namočeni v slini tvorijo skupke belkaste, vlečljive snovi. Podrgnite z zobotrebcem po neočiščeni zobni površini in takoj boste vedeli, o čem je govora. Določene bakterije imajo sposobnost razgradnje ogljikovih hidratov oziroma sladkorjev (glukoza, fruktoza, saharoza), pri čemer pride do padca pH vrednosti. To pomeni, da na teh mestih bakterije proizvajajo kisline, ki raztopijo sklenino in tako prodirajo v globino zoba.
Vse se začne popolnoma nedolžno, dokler ni prepozno
V začetni fazi, ki odvisno od stopnje ustne higiene traja od nekaj mesecev do dobrega leta, se poškodba na zobni površini kaže kot nedolžen belkast madež, ki je na začetku gladek, sčasoma pa postane hrapav in tako še bolj “primeren” za oprijem ostankov hrane. Ob nadaljevanju neustrezne ustne higiene se obseg zobne gnilobe veča in napreduje v notranjost zoba proti zobnemu živcu oziroma pulpi. Približno štiri leta traja, da ob dobri higieni zobni karies prebije sklenino in pride do notranjega plašča zoba – dentina ali zobovine. Ko je proces na meji med sklenino in dentinom, je v večini že fizično prisotna luknjica na površina zoba. Ker je njeno čiščenje praktično nemogoče, je napredovanje procesa proti zobni pulpi neizbežno. Od štiri do sedem let traja, da pride proces do zobne pulpe oziroma živca. V nadaljevanju se lahko vnetje preko pulpe razširi v kost, kar imenujemo granulom. 80 odstotkov granulomov ne boli, zato jih navadno zaznate, ko je že prepozno.
Redni polletni pregledi so ključ, da do zobnih bolečin sploh ne pride
Ko na pregledu opazimo zabarvano ali pa že začetno kislinsko poškodbo žlebička (fisure) na griznih ploskvah, je to znak za ukrepanje. Če je poškodbo možno očistiti, jo samo zalijemo s tekočim materialom, ki je po svoji osnovni kemijski strukturi podoben belim zalivkam. Postopku pravimo zalitje fisur. Običajno to naredimo že pri otrocih in mladostnikih, lahko pa tudi pri odraslih.
Kadar pa ocenimo, da se je že začel kislinski propad sklenine, moramo z majhnim diamantnim svedrom odstraniti začetno poškodbo, po vrtanju pa nastali prostor zapolnimo z belim plombirnim materialom.
To sta dva osnovna pristopa pri ohranjanju zdravih zobnih kron in vedno je bolje narediti minimalno invaziven postopek kot pa čakati, da se proces razbohoti, pa četudi bi to lahko trajalo nekaj let. S tem namreč učinkovito preprečimo prodiranje bakterij v globino zoba in se izognemo vnetju zobne pulpe oziroma živca.
Ko nas prehiti čas, nas bolečina spomni
Z rednimi pregledi pri zobozdravniku se lahko obvarujemo pred morebitnimi zapleti in nevšečnostmi, ki prizadenejo naše ustno zdravje.
Če bakterijam s produkcijo kislin uspe predreti sklenino, lahko govorimo o polno razvitem kariesu. Da lažje določimo obseg kariozne poškodbe, zobozdravniki zob označimo. Te iste oznake tudi določajo velikost plombe, ki jo zapišemo v kartoteko pacienta. Zob ima torej pet ploskev, na katerih lahko nastane zobna gniloba ali karies.
V kolikor prej omenjenih posegov na griznih ploskvah ne opravimo ali če zobna gniloba ni bila dovolj temeljito očiščena, bakterije postopoma vdirajo v prostor, kjer se nahaja zobna pulpa (skupek žil in živcev). Enako se nam lahko zgodi tudi, če za čiščenje tesnih medzobnih prostorov ne uporabljamo zobne nitke, saj začetno gnilobo na medzobnih ploskvah izredno težko opazimo in ko se zavemo, da nekaj ni v redu, ta navadno že prodre v globino. Ko je postavljena diagnoza zobne gnilobe, ki je posledica bakterijske prehrane z zobnimi oblogami in njihovo produkcijo kislin, je ključnega pomena pravo diagnosticiranje globine in razsežnosti okužbe, saj lahko ta na tej točki že pride do okužbe zobne pulpe.
V začetni fazi, ko je ta proces še relativno oddaljen, prihaja do manjših vdorov, pred katerimi se lahko zobni živec na meji pod tem procesom še dokaj dobro brani. Pacient tega dogajanja zelo verjetno še ne občuti, lahko pa zazna blago skelenje, ki traja nekaj trenutkov in se pojavlja v redkih časovnih intervalih, običajno na nekaj dni. Ko se vdor bakterij količinsko povečuje, pride do močnejšega odziva zobne pulpe. Nastane vnetje, ki mu strokovno pravimo pulpitis. Kot vsako drugo vnetje v organizmu, ima tudi vnetje zobne pulpe za posledico oteklino, ki je posledica povečanega pretoka krvi po žilicah z namenom, da bi imunski sistem omejil vdor bakterij v notranjost organizma. Ta boj je skoraj vedno že vnaprej izgubljen, ker je prostor v zobnem kanalčku omejen, zobna pulpa pa se zaradi otekline ne more razširiti. Tako zaradi vnetja stisne samo sebe in odmre.
Pacient mora vedeti in se zavedati
Pacient mora biti vselej seznanjen z diagnozo, potekom zdravljenja in morebitnimi zapleti. Enako velja tudi v primerih, ko so stare ali slabo narejene plombe popustile in je očitna t.i. sekundarna zobna gniloba. Poseg se vedno prične z anestezijo. Nato s “tuširanjem in različnimi metlami” do zdravega očistimo zaradi zobne gnilobe propadlo sklenino in zobovino. Pri tem uporabljamo vsaj povečevalne lupe, če že ne operacijskega mikroskopa, saj smo le tako pri delu zares natančni in temeljiti. Po končanem posegu določimo koliko zdrave zobne substance je še ostalo in izberemo najprimernejši material za restavracijo zoba. Na izbiro imamo bele kompozitne in keramične materiale.
Gre za kronični vnetni proces, ki napreduje različno hitro (od nekaj mesecev do nekaj let, lahko tudi desetletij) in ob neustreznem ukrepanju vodi v izgubo kosti okoli prizadetega in sosednjih zob ter povzroči njihov izpad. Zelo pogosto se tudi zgodi, da sicer že zdravljeni zobje niso ustrezno oskrbljeni in tudi v tem primeru bo rentgenska analiza CT pokazala kronično obliko granuloma. Skoraj 80 odstotkov takih procesov je nezaznavnih oziroma so simptomi neznačilni. Ljudje pogosto tožijo, da imajo prehlajeno čeljust, oziroma pravijo, da jih je “napihalo” in takrat nekaj dni čutijo bolečino v širšem področju ust. Skoraj vedno je to povezano z “mrtvim” zobom in pod njim ležečim granulomom.
Ne glede na vzrok je terapija čiščenja koreninskih kanalov med najzahtevnejšimi, zato je uporaba operacijskega mikroskopa nujna. Brez nje se le redki primeri lahko dovolj dobro rešijo. Slabo očiščen zob je ravno tako škodljiv za naše telo, kot je škodljiva parodontalna bolezen. Na to bodite resnično pozorni.
Učinkovita ustna higiena in redni pregledi pri zobozdravniku so ključni, da do zgoraj opisanih procesov ne pride.
