Amalgamske ali ‘črne’ zalivke, kot jim radi rečemo, so veliko bolj nevarne, kot se zavedamo. Velja namreč splošno prepričanje, da se amalgamske zalivke zamenjajo z belimi predvsem zaradi estetskega vidika, v resnici pa je odstranitev amalgama veliko pomembnejša za zdravje kot estetiko. Več o nevarnostih kovine, ki jo dolga leta nosimo v ustih, nam je zaupal dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med., ki se je v zadnjih letih veliko posvečal prav problematiki amalgamskih zalivk.
Kaj vsebujejo amalgamske zalivke, da so tako zelo škodljive za telo?
Amalgamske plombe so sestavljene iz nekaj manj kot polovice živega srebra, tj. okrog 35 odstotkov srebra, v preostalem delu pa so iz bakra, kositra itd. Živo srebro je pred aplikacijo v prosti tekoči obliki, zaprto je v kapsuli, ki jo asistentka pred zapolnjenjem preparacije aktivira in zmeša. Tisti dve uri, preden ponovno lahko zaužijemo hrano, ki smo ju tako zelo vajeni iz otroških dni, sta namenjeni reakciji med živim srebrom in srebrom, da nastane t. i. amalgam srebra in živega srebra. V tem času živo srebro močneje hlapi in prehaja v naš organizem z vdihavanjem in neposrednim prehajanjem prek sluznice. Uhajanje živega srebra iz črnih zalivk je navzoče ves čas, seveda pa so koncentracije v ustih nizke. Na enem izmed predavanj v ciklusu ‘Znanost na cesti’ je bilo poudarjeno, da je v sobi, polni ljudi, ki imajo povprečno število amalgamskih plomb v ustih, mogoče izmeriti povišano koncentracijo živega srebra v prostoru.
Kako živo srebro vpliva na celotno telo?
Toksičnost živega srebra je poznana in podatke o njegovih učinkih je mogoče najti kjerkoli. Vprašanje je samo, kje je meja, če ta sploh obstaja, ko živo srebro ni škodljivo za naše zdravje. Sam menim, da za tako toksično snov, kot je živo srebro, ni treba določati, kaj je še dovoljeno, vendar je najbolje, da se izognemo stiku z njim, če je to mogoče. V preteklosti verjamem, da ni bilo izbire, saj je bil amalgam edina možnost, ki je bila na voljo v zobozdravstvu, danes pa je zagotovo čas za ponovni razmislek. Hkrati bi dodal, da sodobne študije potrjujejo toksičnost živega srebra iz amalgamskih plomb in tako zavračajo tiste iz devetdestih let, ki tega niso ugotavljale. Je že tako, da znanost na vseh področjih napreduje, s tem povezano pa tudi znanje o metabolizmu živega srebra ter analitske metode, s katerimi ga lahko v telesu zaznamo. Drugo vprašanje pa je, ali se atomarno živo srebro v telesu spremeni v metilirano obliko, ki ima prosto pot po telesu in se šteje za najbolj toksično obliko. Pri pregledu literature sem našel le eno študijo, ki potrjuje, da določena vrsta bakterij v črevesju izvede to metilacijo, kar nakazuje, da ta tema za raziskovalce iz neznanega razloga v preteklosti ni bila zanimiva. Torej hlapi ob vstavitvi amalgamske plombe in pri brušenju ob odstranjevanju predstavljajo živo srebro v atomih, ki pa se lahko spremeni v metilirano obliko v telesu.
Ravno zaradi škodljivosti spojin, ki sestavljajo amalgam, je izjemno pomemben postopek odstanjevanja. Na kaj vse mora biti zobozdravnik pozoren pri tem?
Najvišje koncentracije živega srebra so v ustih ob vstavitvi plombe in ko jo odstranjujemo. Pri slednjem med brušenjem nastajajo izredno majhni delci amalgama in hlapi živega srebra, ki prek dihal in sluznice prehajajo v telo. Splošno znano je, da se med odstranjevanjem poviša koncentracija živega srebra v krvi, so pa mnenja deljena, kje je mejna koncentracija, ki je škodljiva za telo. Zato je potrebna posebna zaščita pri odstranjevanju črnih plomb, ki preprečuje prehod delcev in hlapov v dihalne poti in v stik s sluznico.
Kaj se dogaja skozi leta z amalgamskimi zalivkami?
Amalgam je kovinska zlitina in se kot taka razteza in krči pri spremembah temperature. Ko jemo vročo hrano, se razteza, ko jemo mrzlo, se krči. Tako skozi leta utruja zob in zelo pogosto se ob amalgamski plombi odlomi del zoba ali po odstranitvi le-te z mikroskopom opazimo zelo razpokan zob. Ker je kovina, ima lastnost lezenja. To preprosto pomeni, da po več letih nekoliko spremeni obliko in po navadi zdrsne prek roba zobne krone ter tako oblikuje t. i. previs, kjer se zadržujejo zobne obloge in jih je teže očisti. Poleg tega se ob različnih kovinah v ustih tvorijo galvanski tokovi, ki so lahko odgovorni za kovinski okus. Hkrati amalgamske plombe zaradi svoje barve onemogočajo dobro diagnostiko ponovne zobne gnilobe in se pod tovrstnimi plombami, starimi več kot deset let, skriva precejšen karies, kar pogosto vodi v obolenja zobnega živca. O estetiki verjetno ni treba govoriti.
Glede na to, da imamo amalgam v ustih dolga leta, odstranitev ni dovolj. Kako lahko pomagamo telesu, da se čim prej znebi škodljivih snovi?
Toksične snovi iz telesa izločamo na različne načine. Vsak dan je dobro poskrbeti za čim bolj zdrav način življenja, ki razstruplja telo. Na spletu pa lahko poiščete različne načine razstrupljanja telesa. Sami se na kliniki ne ukvarjamo s posebnimi postopki razstrupljanja, lahko pa svetujemo, česa se naši gostje lahko poslužijo, če želijo narediti še več za svoje zdravje.
Čeprav je splošno znano, da so amalgamske zalivke škodljive, pa se jih nekateri zobozdravniki še vedno poslužujejo. Zakaj?
Amalgama kmalu ne bo več, saj se na ravni EU sprejema direktiva, t. i. ‘phase out’, ker amalgam sicer tudi onesnažuje okolje in s tem zobozdravstvo prispeva k skupnemu bremenu s proizvodnjo amalagama. Ko te zalivke odstranimo, gre snov ponovno skozi odpadni material nazaj v okolje. Če je torej amalgam škodljiv z vidika varnosti okolja, lahko zaključimo, da tudi za naše telo ni ravno dober.
Med ljudmi je veljalo prepričanje, da so amalgamske zalivke bolj obstojne. Je to res?
To danes nikakor ne drži in amalgam prej škodi kot koristi že samim zobem, kaj šele telesu.
Katere materiale kot alternativo amalgamu ponujate na kliniki Ustna Medicina?
Uporabljamo kompozitne materiale, ki so brez monomer in derivatov BPA za klasične zalivke, ter keramiko za t. i. keramične zalivke. Obe vrsti materiala sta biokompatibilni.
Kakšna je prednost belih zalivk?
Bele zalivke v prvi vrsti pomenijo manj vrtanja in ohranjanje zobne substance, ker jih lepimo na zob, medtem ko je bilo za amalgam treba zavrtati tako, da se je zagozdil v zobno krono po tistih znanih in prej omenjenih dveh urah strjevanja. Torej vsi tisti, ki vam je amalgamska plomba vedno padala iz zoba, niste imeli pravilno oblikovane preparacije ali za to enostavno ni bilo možnosti. Druga prednost bele zalivke je estetika, saj je možno narediti zalivke tako, da se jih ne opazi. Tretja prednost pa je, da zaradi barve omogočajo hitrejše opažanje morebitne ponovne zobne gnilobe in jo v začetnih stadijih enostavno odstranimo, to pa posledično pomeni bistveno manj zapletov. Bele zalivke ne stopajo v interakcijo z okoljem in ne prevajajo toplote. Danes so te zalivke lahko tudi biokompatibilne. Sledanja lastnost se razlikuje med različnimi proizvajalci materialov.
Kako na vaši kliniki zagotovite najvišjo kakovost pri menjavi zalivk?
Pri nas bolj ali manj vse posege izvajamo s pomočjo operativnega mikroskopa. Ta nam pomaga, da so vsi posegi izvedeni resnično natančno in da je možnost, da bi spregledali kakšne pomembne malenkosti ali nepravilnosti majhna. To pa seveda močno dviguje kakovost našega dela.
