Vse se zacne z majhno luknjo

Vse se začne z majhno luknjo…

V Petrovi zgodbi se bo verjetno našel marsikdo med vami. Peter je v ustih namreč opazil majavo plombo, zato se je po pomoč obrnil na kliniko Ustna Medicina. Tam so hitro ugotovili, da je z njegovo plombo vse v najlepšem redu, žal pa to ni veljalo za njegov zob. Srebrna (amalgamska) plomba, ki se je z leti širila in krčila vsaj trikrat bolj kot zob, je slednjega razdelila po širini na dva dela. Skoraj tako, kot se razpolovi drevo, ki ga presekaš s sekiro.

Petru so na Ustni Medicini razložili, da pod starimi amalgamskimi plombami zelo pogosto odkrijejo probleme. Ponovni karies, minimalne, kot las velike poke ter špranje so stalnice, ki velikokrat ne povzročajo nikakršnih simptomov in jih redko opazimo celo na rentgenskem posnetku ali posnetku z intraoralno kamero. Zalivke so videti povsem v redu, vse dokler ni že prepozno.

Peter se je odločil, da poskuša rešiti, kar se rešiti da. Zavedal se je, da bo zdravljenje dolgotrajno in nadvse zapleteno, prave garancije za uspeh v takem primeru pa ni, saj gre za brezupen zob. Ob tem je potrebno povedati, da bi mu njegov zobozdravnik že pred leti lahko predlagal drugo rešitev, ki bi bila sicer nekoliko dražja, a vseeno dolgotrajna in brez negativnega vpliva na zob. Tako pa je Peter že pred leti vstopil v cikel uničenja zoba.

Kaj je cikel uničenja zoba in kdaj sploh je Peter vstopil vanj?

Prestavimo se v čas, ko je šel Peter kot osnovnošolec na pregled k zobozdravniku. Takrat je šolska zobozdravnica na desni spodnji šestici opazila luknjo. Pet minut kasneje je Peter postal ponosni lastnik nove amalgamske plombe, ki se je raztezala čez dve ploskvi. Zdravega zoba je ostalo še približno dve tretjini (stadij I). V srednji šoli so nato Petru to plombo zamenjali z večjo, ki je zdaj nadomeščala že več kot polovico zobne krone (stadij II). Peter je s tem stanjem živel kar nekaj let, vse do usodnega dne.

Če ste bili rojeni pred letom 1985, obstaja velika verjetnost, da ste nezavedno vstopili v cikel uničenja zoba.

cikel smrti zoba

  • Ne le v preteklosti, tudi danes se ponekod luknje še vedno oskrbujejo z amalgamsko plombo (stadij I).
  • Za izdelavo amalgamske plombe je bilo treba odstraniti tudi del zdravega zoba.
  • S tem se je stabilnost zoba zmanjšala in zob je bilo potrebno čez nekaj časa oskrbeti s še večjo plombo (stadij II).
  • Amalgamske plombe se obnašajo drugače kot zobje. Rigidna kovina, obdarjena z živim srebrom, povzroča v zobu razpoke, ki se zaradi griznih sil širijo, kar lahko sčasoma vodi v odlom dela zoba.
  • Da bi rešili in oskrbeli zob, je potrebno za izdelavo prevleke odnesti še nadaljnji del zdravega zoba (stadij III).
  • Tako poškodovan zob je treba zaradi tega prepogosto zdraviti (vnetje živca) in ga nato oskrbeti s koreninskim zatičkom (stadij IV).
  • Vrh zoba je (zopet) rigidna nadgradnja. Preko tega se cementira prevleka.
  • Imamo oslabljen zob (zaradi preparacij, endodontskega zdravljenja, zatička in nazidka), katerega korenine pogosto potrebujejo operacijo (stadij V).
  • Zaradi rigidnosti grizne sile povzročijo, da ne poči samo kronski, ampak tudi koreninski del.
  • Zob moramo izdreti (stadij VI) in implantat (mostiček) je edina rešitev, ki ostane (stadij VII, VIII).

Vse se je začelo z majhno luknjo. Klasično zobozdravstvo te luknje krpa z vse večjimi in večjimi restavracijami, vse do trenutka, ko se zob pod njihovo težo zlomi. Sodobno zobozdravstvo k zobnim poškodbam pristopa drugače. Bistveno je dvoje: preventiva, s katero luknje ostanejo majhne in oskrbljene s sodobnimi belimi materiali, ter zobozdravnik, ki se v kritičnem trenutku odloči, da ne bo več krpal zoba, ampak bo pacienta vodil do biomimetičnih restavracij in s tem rešil zob. Danes želimo ohraniti čim večji del zoba nedotaknjenega, vendar sta za to potrebni prava usmeritev in odločitev. V prvi vrsti zobozdravnika in nato še pacienta.

Inlay in onlay – sodobna keramična plomba

Z inlay (biomimetičnimi) restavracijami ne posegamo v zdravi del zoba. Nadomestimo zgolj manjkajoči del. Zaradi tehnoloških prednosti in načina lepljenja na preostali zob tega ojačamo za dva do trikrat v primerjavi z zobom, ki bi prejel klasično plombo. Poglejte 7 razlogov, zakaj so inlayi in onlayi boljši od klasičnih plomb.

e-obvestila

Želite prejemati najnovejše članke o ustni higieni in napredkih v zdravljenju zobnih težav? S prijavo na e-obvestila boste že postali del družine Ustne Medicine.