Na Ustni Medicini s posebno pozornostjo sprejemamo v obravnavo tudi otroke. Otrokovo ustno zdravje je zelo pomembno, saj ne vpliva samo na zdravje celega telesa, ampak je pomembno tudi za pravilen in zdrav nadaljnji razvoj obraza, čeljusti in s tem povezane pravilne funkcije grizenja.
Kdaj moramo z otrokom prvič k zobozdravniku
Prvi obisk pri zobozdravniku naj bo najpozneje šest mesecev po izrastu prvih mlečnih zob oziroma najpozneje do starosti 2 let. Namenjen je predvsem spoznavanju z novim okoljem, svetovanju o prehrani in spoznavanju navodil o ustreznem čiščenju mlečnih zob. Pomembno je, da zobozdravnik pridobi čim več informacij o otrokovem zdravju (prirojene bolezni, alergije …), izvide naj starši prinesejo s seboj.
Malčka običajno naročimo ob zanj najprimernejših urah, ko je spočit, pripravljen za igro in ustvarjanje. Najprimernejše so dopoldanske ure ali pa po popoldanskem počitku. Če ima otrok starejše sorojence, se pri njih pregled opravi istočasno, malček pa običajno to z zanimanjem opazuje.
Na pregledu otrok sedi v varnem naročju enega od staršev, na zobozdravniški stol se usedeta skupaj, da se počuti varnega. Zobozdravnik preveri, če sta otrokova rast in razvoj primerna starosti, pregleda zobe, dlesni, čeljusti in ugriz.
Otrokovo sodelovaje pa je močno odvisno od primerne priprave, ki se začne že doma. Starši naj večkrat z malo žličko odmaknejo otrokova lica in pogledajo v usta, najbolje takrat, ko čistijo zobe. Z baterijsko svetilko mu lahko posvetijo v usta, da se nekoliko privadi neposredne svetlobe. Na ta način bo otrok lažje sprejel zobozdravniško luč in ogledalce med pregledom.
Kontrolni pregledi
Tako kot pri odraslih naj bodo kontrolni pregledi tudi pri otroku na od šest do največ dvanajst mesecev. Po zobozdravnikovi presoji tudi pogosteje, bodisi zaradi slabega stanja v ustih bodisi zaradi pridobitve otrokovega zaupanja in s tem boljšega sodelovanja.
Z veliko težavami se srečujemo pri nekoliko starejših otrocih, 4–7 let, ki morda obiščejo pri tej starosti zobozdravnika celo prvič. Pri obiskih, kjer bodo posegi potrebni, je dobro, da se tudi starši seznanijo s podrobnostmi posega in odpravijo pri sebi strah, saj se vedenje zrcali na otrokovo doživljanje, kar pa zagotovo oteži poseg.
Prava nočna mora je, če otroku starši grozijo z zobozdravnikom, denimo: »Če si ne boš umival zob, potem se bodo v njih naredile velike luknje in moral boš k zobozdravniku, to pa boli!« To je najslabše, kar lahko naredijo. Slabo je tudi odpeljati otroka k zobozdravniku in ga prisiliti, naj odpre usta, češ: »zobozdravnik želi samo pomagati, ne delaj scene«, ali pa če starši pripeljejo otroka prepozno, ko zob že boli. Prvi obisk zobozdravnika bo tako zagotovo povezan z bolečino in strahom, ki ostane v otroku vse življenje. Pozno ukrepanje staršev je pogosto posledica lastne negativne izkušnje iz mladosti. Posledično sledi neprimerna priprava v smislu »saj ne bo bolelo«, s tem pa dosežemo ravno nasprotni učinek, saj so otroci izjemo dovzetni za neiskrenost in strah pri starših.
Za dobro pripravo otroka na obisk pri zobozdravniku je potreben pogovor. Otroku se razloži, da zobozdravnik pomaga ljudem do zdravih in lepih zob. Izogibati se je treba besednih zvez, kot so: »nič ne bo bolelo«, »nič ne bo hudega« … Otrok bo ob teh sicer dobronamernih besedah pomislil samo na »bolečino« in »hudo« in strah je zagotovljen.
Bolje je, da otroku rečemo, da naj dobro posluša zobozdravnika, ki mu bo povedal, kakšne zobe ima, kako naj za njih skrbi, da bodo lepi in beli. Če pa bo odkril kakšnega, ki ni čisto zdrav, pa ga bo skušal popraviti. Za to ima posebne pripomočke, ki jih bo zagotovo pokazal.
Dobro je dati otroku možnost, da sam odloči, ali bodo starši ob pregledu prisotni ali ne. Starš naj reče: »Ali lahko še jaz slišim, kaj ti bo zobozdravnik povedal?« Seveda se bo otrok odločil za njihovo prisotnost, obenem pa bo dogodek pridobil pomembnost, sami pa bodo pridobili samozavest.
Na Ustni Medicini poskrbimo, da je okolje že v čakalnici prijazno tudi najmlajšim obiskovalcem. Njim je namenjen igralni kotiček (sedaj je zaradi ukrepov za preprečitev širjenja covid-19 odstranjen), kjer se lahko sprostijo in uživajo v igri. Ko povabimo otroka in starše v ordinacijo, se v pogovoru vedno najprej posvetimo otroku. Razkažemo mu ordinacijo in osnovne pripomočke: ogledalce, pinceto, vatne svaljke idr. Dovolimo mu, da tudi sam drži denimo zobozdravniško ogledalce, premakne zobozdravniški stol, popiha in poškropi s »pustrom«. Pomembno je, da vedno povemo, kaj bomo naredili: »Popihal bom z zrakom tvoje zobe«; pokažemo tako, da popihamo najprej po roki in šele nato odvečno slino. Na ta način otroka ne bo nič presenetilo in pridobili si bomo njegovo zaupanje. Po končanem pregledu se posvetimo še staršem in jim obrazložimo potek zdravljenja, takrat pa otroka zamoti zobna asistentka, mu pokaže načine ščetkanja zob ali kako drugače poskrbi, da mu ni dolgčas. Po uspešno opravljenem pregledu ali posegu je otrok nagrajen z diplomo za pogum ali drugo malenkostjo (igra spomin itd.)
Otroka je najlažje dobro pripraviti na obisk zobne ordinacije tako, da poskrbimo, da zobozdravnika vsaj prvič obišče dovolj zgodaj in da tako spozna zobno ordinacijo na prijeten način. Pomembno je, da z izbranimi besedami, ki ne vlivajo strahu, govorimo o zobozdravniku, da otroka ne strašimo in smo tudi sami samozavestni. Velja, da je resnica vedno najboljša, zato mu popravila zoba, če že sami menimo, da bo potrebno, ne prikrivamo. O obisku pri zobozdravniku se pogovarjamo že nekaj dni prej, lahko mu preberemo tudi kakšno zgodbico iz zbirke Džungelska ambulanta: Zgodbe doktorja Zobotigra. Glavni igralec prikupne knjižice je doktor Zobotiger, čisto pravi zobozdravnik, ki skrbi za dobro »zobno« počutje svojih živalskih prijateljev.
Z dobro pripravo otroka in ustreznim pristopom osebja zobne ordinacije bodo obiski prijetni, nestresni in bodo dosegli svoj namen. Otrok bo tako lažje ohranil dobro ustno zdravje in lep nasmeh.
Naj se po svoje smejejo tudi naši najmlajši.
Marko Berkopec, dr.dent.med.
