Ženske so v obdobju nosečnosti še posebej dovzetne za morebitno poslabšanje ustnega zdravja. V tem obdobju se v telesu nosečnice namreč dogajajo velike spremembe hormonskega stanja, ki pogosto poslabša zdravje ust. Skrb za zobe lahko odpravi marsikateri zaplet in pozitivno vpliva na zdravje novorojenčka. Poglejmo si pet najpogostejših vprašanj, ki se pojavljajo pri obisku zobozdravnika med nosečnostjo:
1. Ali so zobozdravstveni posegi med nosečnostjo varni?
Obiskov pri zobozdravniku v obdobju nosečnosti ne odsvetujemo, saj so ti nujno potrebni. Nenujne zobozdravstvene posege, kot so plombe, prevleke in mostički, zmanjšamo. S tem se zmanjša tudi možnost morebitne okužbe in nenazadnje tudi stresa. Za zobozdravstvene posege je najbolj primeren drugi trimester. V tretjem trimestru je daljše ležanje na zobozdravniškem stolu neudobno. Najvarnejša pot za tovrstne posege je, da se nenujna rehabilitacija odloži za obdobje po rojstvu otroka.
2. Kdaj povedati zobozdravniku, da sem noseča?
Vašega zobozdravnika vsekakor seznanite o možnosti nosečnosti, tudi če ta še ni potrjena. Povejte koliko časa ste noseči, kdaj je pričakovan porod, obvestite nas v primeru rizične nosečnosti in o morebitnih spremembah v vašem zdravstvenem stanju (sladkorna bolezen, alergije…). Na podlagi teh informacij se lažje odločimo, katere posege je bolje opraviti čim prej, katere pa preložiti na čas po porodu.
3. Kako vpliva nosečnost na moja usta?
Nosečnice morajo biti še posebej pozorne na parodontalno bolezen. Obstaja namreč neposredna povezava med paradontalno boleznijo in nizko porodno težo novorojenčka oziroma prezgodnjim porodom. Ta povezava je postala še bolj očitna, ko so dokazali, da bakterije, ki živijo v vnetih obzobnih tkivih matere, prehajajo posteljico in tako neposredno vplivajo na sprožitev prezgodnjega poroda ter na slabši razvoj in rast plodu.
Lahko se razvije nosečniško vnetje dlesni – gingivitis. Posledica so občutljive dlesni ter občasne krvavitve pri ščetkanju in nitkanju. V primeru vnetja v času nosečnosti je potrebno čistiti in nitkati zobe večkrat na dan, kot smo to počeli običajno.
Povečane vnos ogljikovih hidratov in na splošno večje število zaužitih obrokov, predstavlja tveganje za razvoj zobne gnilobe – kariesa. Tudi jutranja slabost poveča prisotnost kisline v ustih in dodatno raztaplja sklenino. Svetujemo, da se po bruhanju ustna votlina temeljito spere z vodo. Prav tako priporočamo zobne paste, ki imajo zaščitni učinek na trda zobna tkiva (klasične s fluoromali ter novejše s kalcijevim hidroksiapatitom).
V nekaterih primerih lahko pride tudi do vnetnega razraščanja dlesni – predvsem v medzobnih prostorih. Dlesen nabrekne in prekrije dele zoba, je občutljiva in krvavi. Po porodu se večinoma umakne v prvotno stanje, v nasprotnem primeru se po potrebi tudi odstrani. Tudi tukaj je natančno in redno izvajanje ustne higiene najboljše zdravilo.
4. Kako je s prejemanjem lokalne anestezije in jemanjem zdravil?
Če je med nosečnostjo potreben urgentni zobozdravstveni poseg zaradi bolečine, poškodbe ali hudega vnetja se vam ni potrebno odpovedati lokalni anesteziji. Lokalni aneststiki so varni tako za vas kot za vašega otroka. Nekatere razikave kažejo celo na to, da lahko povečan stres zaradi bolečine pri posegu brez injekcije, negativno vpliva na zdravje vašega otroka. Tudi uporaba antibiotikov, če so le ti nujno potrebni, je varna.
5. Je rentgensko slikanje v nosečnosti nevarno?
Invazivnih in nenujnih posegov se v obdobju nosečnosti izogibamo, kar velja tudi za rentgenskego slikanje. V primerih, ko je to nujno potrebno, pa je doza sevanja z uporabo sodobnih digitalnih rentgenskih posnetkov minimalna, sevanje, ki bi teoretično lahko prišlo do ploda, pa praktično nično. Kljub temu se v nosečnosti preventivnemu diagnostičnemu slikanju izogibamo. Pri urgentnih stanjih (pred puljenjem zoba, endodonskem posegu …) pa ni razloga, da ne bi posegli po slikanju, saj je to nujno potrebno za uspešno terapijo.
