Kaj vse se torej pacientu zgodi, ko nas prvič obišče oz. ko pride ne prvi »randi«? Malo za šalo, malo za res, večina gostov, ki prvič pozvoni na naša vrata, ta potiska k sebi in ne porine naprej. Napis na vratih, ki sporoča, kako jih odpreti, očitno slabo komunicira z ulico. Tako je prihod novega člana naše družine velikokrat naznanjen z vzklikanjem receptorja: »Porinite gospa, porinite …«
No, po uspešnem vstopu v prostore klinike, se gospod ali gospa najprej sreča z Nino, našo organizatorko dela in glavno akterko za sprejemnim pultom. Izrečena dobrodošlica pacienta toplo usmeri v sprejemnico (ne čakalnico!), iz katere smo želeli ustvariti prijeten prostor, ki ne bo spominjal na zobozdravstveno preteklost. Mi ji rečemo kar dnevna soba. Ponosni smo nanjo in na vse detajle, ki jo krasijo. Praktično ga ni gosta, ki ne bi pripomnil, kako sproščeno se počuti v prostoru, kjer lahko spije kavo, čaj ali vodo in prebere kaj pametnega. Če je ambient pisan na kožo človeku, ta tudi lažje čaka na pregled. Posebej prvi. Čas hitreje mine.
Kmalu povabimo pacienta v ordinacijo. Namen prvega pregleda, ki največkrat traja dobrih 15 minut, je trojen. Najprej se želimo z novim pacientom spoznati. Kdo je, kako to, da nas je obiskal, kako je za nas izvedel … Ne glede na dejstvo, da še nismo spoznali pacienta, ki bi se prišel k nam samo pogovarjat ali na obisk iz dolgočasja, vas želimo najprej spoznati kot ljudi. Kot osebe. Zato je prvi pogovor tako pomemben. Velikokrat ravno ta razbije tremo in nelagodje, ki so obremenjevali in omejevali dragega gosta. Držimo se načela, da najprej pogledamo v dušo, potem v usta in šele na koncu v zobe. Zato čim več sprašujemo in poslušamo ter čim manj govorimo, kaj potrebujete na prvem obisku. Za to bo, verjemite, nastopil čas kasneje. Bolj nas zanima, kdo ste, kot kaj imate.
Drugi namen pregleda je seveda, da ugotovimo motiv prihoda v ordinacijo. Kaj je glavni problem, ki ga ima pacient? Največkrat biva težava v enem izmed temeljev ustnega zdravja: dlesni, zobje, ugriz ali estetika. Če je problem nujne narave, mu moramo pristopiti čim prej in pacienta rešiti ogrožajočih okoliščin. Največkrat se to zgodi kar na prvem pregledu. Moram priznati, da je takšnih srečanj v bistvu malo. Spet drugi se težav ne zavedajo ali jih zares nimajo in želijo le preventivni pregled.
Izpolnjeni vprašalniki o zdravju, ki jih pacient prinese s sabo, so nam v veliko pomoč. Na ta način lažje ugotovimo, kako poznate svoje zdravstveno stanje telesa in ust in kakšno je vaše trenutno zavedanje o ustnih težavah. Tako lahko tudi lažje upravljamo vaša pričakovanja glede našega sodelovanja.
Tretja stvar, ki se na prvem pregledu zgodi, je določitev naslednjih diagnostičnih postopkov, ki jih bomo morali izvesti, da pridobimo merodajne podatke in dejstva o pacientu. Tako se z njim pogovorimo o tem, kakšno obliko poglobljenega pregleda mu svetujemo ob naslednjem obisku. Pacienta usmerimo v enega ali kombinacijo več preiskav: ortopan ali CT (rentgensko slikanje), računalniška diagnostika zdravstvenega stanja obzobnih tkiv, krvne preiskave, študijski modeli, fotografiranje in natančna ocena zdravstvenega stanja zob.
To je pravilni pristop k celostnemu ustnemu zdravju, kjer se kasnejši načrt oskrbe ne določi na podlagi domnev in ugibanj, ampak na podlagi zbranih dejstev in upoštevanja pacientovih želja, pričakovanj in življenjskih okoliščin. Načrta oskrbe, tako vsebinskega, časovnega kot finančnega, ne moremo ali smemo dati že ob prvem srečanju, saj je toliko neznank, katerih vrednost moramo še odkriti. Izjeme so pacienti, ki imajo očitno zdrava usta in potrebujejo le čiščenje trdih zobnih oblog ali kakšno plombo. Pa še pri teh je vsaj rentgenski posnetek nujen za postavitev dokončne diagnoze.
Ponavadi na koncu prvega pregleda slišite: »Ali vam danes lahko odgovorimo še na kakšno vprašanje?« Če je odgovor negativen, se pacientu določi termin/termine za dodatne raziskave. Čaka nas pravo detektivsko delo.
