Fluoridi ter njihov vpliv na naše zobe in zdravje

V zadnjem času se veliko govori o fluoridih in pogosto sprašujete, ali so dobri za naše zobe in kako vplivajo na naše telo? Zakaj bi se fluoridom sploh izogibali, ko pa naj bi bili vendar tako koristni, saj po trditvah mnogih, ščitijo zobe in jih proizvajalci zobnih past tako tudi oglašujejo v televizijskih reklamah.

Številni znanstveni članki potrjujejo pozitiven vpliv fluoridov na zašito pred kislinskim razpadom zob (kariesom). Karies namreč ni nič drugega kot propadla zobna sklenina zaradi kislin, ki so stranski produkt prehrane bakterij z zobnimi oblogami. Nesporno dejstvo je, da se je pojavnost in pogostnost kariesa občutno zmanjšala z uporabo fluoridov. Celo Skandinavci, ki so denimo že prepovedali amalgam, zagovarjajo uporabo fluoridov.

Kako v resnici delujejo fluoridi

Vnos fluoridov na mesto delovanja je možen na dva načina. Eden je neposredno z vodo, s tabletkami ali kako drugače v prebavni sistem, kjer se absorbirajo v krvni obtok in tako potujejo po telesu, med drugim naj bi dosegli tudi zobe. Drugi način je t.i. topikalni nanos, kar pomeni neposreden nanos na površino zob v obliki raznih premazov ali pa z zobno pasto. Tudi tukaj ga gotovo nekaj potuje v krvni obtok, vendar ne tako velika količina kot v prvem primeru. Mogoče se še spomnite, kako so fluoridne tabletke jemale nosečnice dobro desetletje nazaj, potem pa se je ugotovilo, da fluoridi dejansko ne dosežejo zasnov mlečnih zob in da je bila to bolj teorija, kot pa dejansko realno znanstveno dejstvo. Hkrati se je ugotovilo, da je tako telo preobremenjeno in pojavljala so se s tem povezana obolenja. Tudi danes ni popolnoma jasno kako fluoridi delujejo na molekularni ravni, predvsem tisti naneseni na površino zob.

Fluoridni ion naj bi se vgradil v zobno sklenino, natančneje v hidroksiapatit, ki je kristal iz katerega je sestavljena sklenina in tako naj bi nastal fluoroapatit, ki je bolj odporen na kislinski razpad (v naravi je iz fluoroapatita zgrajena sklenina pri morskih psih). Zapisani podatki si tukaj niso enotni, ali je to sploh res ali ne. Eksperiment na Inštitutu Jožef Štefan s presevno elektronsko mikroskopijo ni pokazal vsebnosti fluorida v sklenini zdravih mlečnih zob, čeprav si je ta otrok, preden je zobek vzela zobna miška, umival zobe s fluoridno zobno pasto. Mehanizem antikariogenega delovanja na molekularni ravni je torej bolj kompleksen in novejše raziskave kažejo, da se bakterije po kontaktu s fluoridi slabše prilepijo na gladko zobno površino. Prav tako nekatere študije pravijo, da so fluoridi strupeni za bakterije in zmanjšujejo njihovo število bolj kot v resnici spreminjajo topnost kristalne strukture zoba. Da so učinkoviti, kažejo kazalci kot so KEP indeks in študije na velikih vzorcih ljudi. KEP pomeni koliko karioznih, koliko  ekstrahiranih in koliko plombiranih zob ima posameznik.

S sodelavci na Stomatološki fakulteti smo ugotavljali, da imamo v Sloveniji zelo dobro stanje, celo boljše od evropskega povprečja, ki pa se slabša do 18. leta starosti. Študij, ki bi se s tem ukvarjale pri starejših od 18 let, nismo našli. Zakaj tako dobri rezultati? Naše otroško zobozdravstvo deluje tako, da se otrokom premazuje zobe enkrat ali večkrat na leto s premazi, ki vsebujejo fluoride, priporočajo se zobne paste in morda celo ustne vode s fluoridi.

Obstajajo še drugi preparati, ki se jih zobozdravniki poslužujejo. Starši so povečini slabo dovzetni za skrb za ustno zdravje otroka, saj v Sloveniji nismo dovolj osveščeni in odrasli še zase ne znamo primerno poskrbeti.

Zanimiv je podatek, da ima v srednjih letih 9 od 10 Slovencev eno izmed oblik parodontalne bolezni. Ta podatek posredno jasno pove, da je ustna higiena skupaj z javnozdravstveno preventivo na zelo nizkem nivoju in mogoče zato nimamo študije KEP indeksa pri odraslih, ker bi bili rezultati porazni in bi vrglo slabo luč na t.i. preventivni program. V tako slabem stanju si je seveda najlažje s pomočjo kemičnih pripravkov oprati roke pred odgovornostjo, pa če prav le do 18. leta. Potem pa so vrste pred zobozdravniškim ordinacijami neskončne. »Kar se Janezek nauči, to Janez zna«. Škoda, da se začnemo učiti šele v odrasli dobi, kot otroka pa nas mažejo s fluoridnimi premazi, namesto da bi nas kot družino učili pravilne higiene.

Fluoridi niso tako  »dobri«  za naše telo, kot so za zobe

Fluoride so v ZDA začeli dodajati v pitno vodo po letu 1940. Takrat so bili sprejeti kot velika inovacija v medicini in so veljali za varne. Fluoridi, kot so natrijev fluorid, natrijev silicijev fluorid in fluorosilicijeva kislina, ki jih dodajajo zobnim pastam, jih uporabljajo za fluorizacijo vode in v zobozdravstvenih ustanovah, so toksični stranski produkti v industriji (pri pridobivanju aluminija in jekla ter v nuklearni industriji). Ko so bile te industrijske družbe soočene s problemom, kako se legalno znebiti toksičnih ostankov, ki so se jim kopičili, je podjetje ALCOA (tovarna za pridelavo aluminija in takrat največji proizvajalec fluoridov) najelo znanstvenika G. J. Coxa, da preveri, ali bi lahko bili ti fluoridi koristni pri preprečevanju zobne gnilobe. Ker naravni fluoridi lahko preprečijo zobno gnilobo, je Cox potrdil, da imajo te kemikalije enak učinek.

V naravi fluora ne najdemo v prosti plinasti obliki, temveč je sestavni del mineralov. Kalcijev fluorid denimo najdemo v podzemnih vodah in v morjih. Fluor najdemo tudi v hrani. Z zaužitjem 100 g rib ga npr.  dobimo od 200 do 1950 mg. Vsebuje ga tudi krompir (v 100 g je 280 mg fluora), jajca (v 100 g je 120 mg fluora), jabolka (v 100 g je 68 mg fluora), itd. Dober vir naravnega fluora so tudi alge. Žal pa takšnih, naravnih fluoridov, z izjemo certificirane naravne kozmetike, ne bomo našli v zobnih pastah. V zobozdravstvene namene se ne uporabljajo naravni fluoridi, ampak industrijski ostanki (večinoma natrijev fluorid – sodium fluorid). Prav tako  tudi ne obstajajo znanstveni dokazi in študije, ki bi potrdili, da lahko natrijev fluorid, ki se uporablja tudi kot strup za podgane, natrijev silicijev fluorid in fluorosilicijeva kislina preprečijo zobno gnilobo.

Fluoride v ZDA še danes dodajajo v pitno vodo in zobne paste, ker da naj bi krepili zobno sklenino in jo ščitili pred kariesom. Negativni učinki fluoridov na naše telo pa so znanstveno dokazani (predvsem v preveliki količini), čeprav študij zaenkrat še ni prav veliko. Vsem je sicer dobro poznana fluoroza, o kateri je zelo lahko najti dodatne informacije. Robert Carlton, doktor znanosti in znanstvenik Zavoda za zaščito naravnega okolja iz ZDA, je že leta 1992 javno opozoril na problematiko.

Odločitev je na vsakem posamezniku

Dejstvo je, da če ni zobnih oblog, se pravi je higiena brezhibna, ne potrebujemo fluoridov. Hkrati s primerno prehrano, kar pomeni čim manj slaščic in sladkih pijač, skupaj z ustrezno hidracijo telesa vzpostavimo odlične pogoje, da bo slina z minerali v njej poskrbela za zaščito in remineralizaicjo zob. To dokazujejo številni ljudje, ki jih redno kontroliramo na kliniki Ustna Medicina. Osebno že vsaj 10 let ne uporabljam česarkoli s fluoridi in imam še vedno samo eno zalivko.

Preden sprejmete odločitev, da ne boste uporabljali fluoridov, se prepričajte, da je ustna higiena brezhibna. Slednjo vam, vaši družini in prijateljem, osebje Ustne Medicine z veseljem pregleda in svetuje izboljšave. Tako se lahko izognete še eni snovi, ki ni primerna za vnos v telo, čeprav, še enkrat poudarjamo, dobro deluje na zobe. Poleg tega imamo kar nekaj zobnih past, ki vsebujejo hidroksiapatit, ki je zobu naravna substanca in deluje zaščitno. Zobne paste brez fluoridov boste najlažje našli  v Dentoteki.

Zobne paste, ki vsebujejo hidroksiapatit so dobra alternativa fluoridom. Hidroksiapatit je namreč snov, iz katere je zgrajena sklenina. Ob redni uporabi le-ti, zapirajo odprte mikrokanale do živcev, ki lahko povzročajo občutljivost zob, hkrati pa gladijo sklenino, s čimer so zobje manj nagnjeni k zabarvanosti in kariesu.

Pomembno je izpostaviti, da je pri uporabi past brez fluoridov, ki na nek način dajejo potuho človeški lenobi ali nenatančnosti, potrebno zelo dobro in natančno osvojiti pravilno in kvalitetno tehniko čiščenja ustne votline in zob (ščetkanje, nitkanje, uporaba medzobnih ščetk itd.). Priporočamo, da uživate čim več sadja in zelenjave, izogibajte se beli moki, velikim količinam mesnih in jajčnih beljakovin in rafiniranemu sladkorju. Prav sladkor je eden izmed najpogostejših povzročiteljev kariesa. Bakterije, ki povzročajo karies se namreč prehranjujejo s sladkorjem.

Obrnite se na vašega zobozdravnika, ustnega higienika ali svetovalca za ustno zdravje, ki vam lahko svetuje in pomaga. Izbor zobnih past, ki preverjeno ne vsebujejo fluoridov in ostalih nevarnih kemikalij najdete tukaj.

MORDA VAM BO VŠEČ

Dodaj odgovor