Večina se nas zaveda, da lahko ostanemo brez zob, če te uničuje zobna gniloba ali parodontalna bolezen, ne zavedamo pa se, da smo lahko obsojeni na izgubo zob, ki so sicer popolnoma zdravi, a mehansko poškodovani, napokani in obrabljeni. Na kliniki Ustna Medicina se zelo pogosto srečujemo s problematiko nepravilnega ugriza. Pomemben dejavnik pri poškodovanju navzven zdravih zob je t. i. bruksizem. Gre za zavedno in predvsem nezavedno stiskanje zob, ki se večinoma dogaja ponoči.
Kakšen je pravilen ugriz?
O pravilnem ugrizu govorimo, ko se zobje stikajo na funkcionalen in stabilen način, ko so enakomerno in pravilno obremenjeni ter istočasno v harmoničnem odnosu do griznih mišic in čeljustnega sklepa.
Prebava se začne v ustih z razgradnjo sladkorjev, zato je pomembno dobro zgristi hrano, kar pa je mogoče samo z učinkovitim ugrizom. K pravilnemu ugrizu prištevamo ugoden medčeljustnični odnos, skladno dolžino in širino zgornje in spodnje čeljusti ter ugodno stikanje zob z zobmi nasprotnega zobnega loka. Vsakršno odstopanje od tega stanja je nepravilen ugriz. Ta se lahko razvije v ‘okluzijsko bolezen’, pri kateri prihaja do poškodb griznih površin posameznih ali vseh zob.
Nepravilen ugriz je lahko posledica izgube zob zaradi parodontalne bolezni, karioznih procesov oziroma poškodb in s tem povezanimi premiki ostalih zob (kompenzacija). Kar 90 odstotkov ljudi, ki imajo nepravilen ugriz, se težav ne zaveda oziroma jim pripisujejo drug izvor.
Kako prepoznati težave z ugrizom?
Nepravilen ugriz ugotavljamo v ustih ali na študijskih modelih kot neskladje med zgornjo in spodnjo čeljustjo, da se zobje ne stikajo na pravilen (varovalen) način. Največkrat pa opazujemo posledice takega ugriza, kot so prevelika obraba griznih ploskev, poškodbe vrškov, poki, premiki zob itd. Velikokrat se kot posledica pojavijo težave z enim ali obema čeljustnima sklepoma. Gre za pokanje, škrtanje in nesimetrično odpiranje ust. Pacienti navajajo oteženo grizenje, bolečine v predelu pred ušesno mečico, glavobole v senčničnem predelu. Vse to so težave, tesno povezane z nepravilnim ugrizom.
Zakaj pride do nepravilnega ugriza?
Nepravilni ugriz se lahko razvije že pri otrocih, in sicer zaradi neskladja pri rasti čeljusti (neustrezni medčeljustnični odnosi) ali zaradi napačnega položaja posameznega ali več zob. Z ortodontskimi posegi lahko usmerjamo razvoj orofacialnega področja in s tem omogočimo pravilen medčeljustnični odnos ter položaj zob.
Pri starejših pa po navadi privede do nepravilnega ugriza izguba posameznih zob in posledično deformacija ugriza, prevelika obraba (zaradi bruksizma), pogost vzrok so tudi neustrezne zalivke, nepravilno izvedena protetika.
Žal pacienti ne morejo sami rešiti težave ugriza, razen s primerno skrbjo za ustno higieno, saj s tem preprečijo izgubo zob. Poseg zobozdravnika je potreben, saj bi brez take terapije prišlo do poslabšanja stanja, do dodatnih poškodb zob, čeljustnega sklepa in s tem neučinkovitega žvečenja.
Postopek odprave težav zaradi nepravilnega ugriza
Pri vsakem pacientu naredimo individualni načrt, v osnovi pa nadomestimo izgubljene zobe, povrnemo izgubljeno višino griza, obnovimo in popravimo poškodovane zobe ter zagotovimo, da se harmonično stikajo z zobmi nasprotnega zobnega loka.
Nepravilnosti ugriza lahko zdravimo že z izdelavo ustreznih zalivk, jih premaknemo z ortodontskim aparatom, vstavimo implantate ali izdelamo mostičke na mestu manjkajočih zob, izdelamo estetske luske, bruksistične opornice in drugo.
Če je terapija skrbno in pravilno načrtovana ter izvedena, so rezultati dolgoročni. Seveda so potrebni redni kontrolni pregledi, doma pa ustrezna ustna higiena.
Nezavedno stiskanje zob – kaj se z zobmi dogaja ponoči?
Funkcijsko bolezen lahko zaznamo na več različnih načinov. Najpogosteje kot neopredeljeno bolečino enega ali več zob, bolečino v sklepu ali žvečnih mišicah. Ena najpogostejših funkcijskih bolezni, ki po nekaterih ocenah prizadene kar tretjino odrasle populacije, je bruksizem. To nezavedno pretirano stiskanje zob se večinoma dogaja ponoči. Zobje so med žvečenjem in goltanjem hrane v stiku povprečno 20 minut dnevno, pri bruksizmu pa lahko celo do 40 minut v uri spanja, in to z do desetkrat večjo silo.
Poznamo več faz spanja in do stiskanja prihaja v fazi REM, ki se čez noč periodično ponavlja. Vzroki za aktivacijo žvečnih mišic so lahko fiziološke in psihološke narave, raziskave o vzrokih pa si niso enotne.
Posledice so lahko hude. Poleg obrabe, poka in okrušenih zob še glavoboli, obrazna bolečina, napetost v žvečnih mišicah, odmik dlesni in poškodba zobnih vratov. Taki pacienti se zbujajo nenaspani in utrujeni.
Posledice nepravilnega ugriza
Pri žvečenju hrane sodeluje skoraj pol glave. Za žvečenje niso pomembni samo zobje, ampak tudi jezik, čeljustnice, čeljustna sklepa, ligament ter žvečne mišice, ki se pripenjajo na lobanjo. Ustrezen ugriz predstavlja vzajemno in harmonično delovanje vseh teh sistemov.
Prvotni namen ustreznega ugriza pa je seveda primerno prežvečena hrana. Kot sem že omenil, se prebava začne že v ustih z razgradnjo sladkorjev, nadaljuje pa v želodcu in črevesju. Če v želodec pride dobro prežvečena hrana, jo bomo laže in hitreje prebavili. Če hrano dobro in učinkovito prežvečimo, avtomatsko jemo počasneje in zaužijemo manjšo količino, saj se nam krvni sladkor v krvi prej dvigne, kar je signal za sitost.
Pravilen ugriz torej ni pomemben samo za ohranjanje zob in žvečnega aparata, ampak tudi splošnega zdravja in dobrega počutja.
Najhujša posledica nepravilnega ugriza je seveda izguba zob, med najtežjimi primeri, ki smo jih obravnavali na kliniki Ustna Medicina, pa je bila obraba zob griznega področja do dlesni. Taka obnova je zahtevna in velikokrat vključuje zdravljenje zob, kirurške posege ter zahtevno protetično rehabilitacijo za povrnitev višine griza. Vsi najtežji primeri so bili posledica bruksizma ter nepravočasnega nadomeščanja izgubljenih zob.
