6 mitov in resnic o zobni protetiki

1. Tehnologija je prevzela ročne spretnosti in načrtovanje od zobozdravnikov.

Kljub vsej tehnični in tehnološki podpori, ki jo uživa sodobno zobozdravstvo, je terapevt (izvajalec oskrbe) še vedno ključnega pomena za dober končni rezultat. Diagnostike, načrtovanja in pripravljalnih postopkov (zdravljenje in brušenje zob …) za zdaj ne more opraviti nobena tehnologija. Tudi kontrolo in vzdrževanje protetičnih del, ki sta ključna za dolgo življenjsko dobo izdelkov, lahko za zdaj opravlja le človeška roka.

2. Prevleke trajajo večno, brez vzdrževanja.

Delno sem to trditev ovrgel že z zgornjo razlago, a je zadeva vendarle malo bolj zapletena. Protetični izdelki ob pravilnem načrtovanju in pripravi (odsotnosti prekomernih obremenitev) res zdržijo zelo dolgo. Prihaja sicer do pričakovane obrabe (podobno kot pri zobeh), a samo zaradi tega bi morali protetiko menjavati po zelo dolgem času (na več kot deset let). Glavni razlog za zamenjavo večine protetičnih del je izguba zobne substance, ki sidra protetiko, do česar pride zaradi zobne gnilobe (kariesa). Drug razlog pa je negativni vpliv protetike na obzobna tkiva – vnetje dlesni in izguba kosti. Iz tega sledi, da je za dolgotrajnost protetičnih izdelkov poleg načrtovanja najpomembnejše njihovo vzdrževanje – torej skrbna vsakodnevna higiena in redne kontrole pri zobozdravniku.

3. Prevleke so videti umetno.

Končni videz prevlek in drugih protetičnih izdelkov je odvisen od številnih dejavnikov, najpomembnejši pa so štirje. Prvi je osnova, na kateri se izdeluje protetična nadgradnja – barva obrušenega krna, korenine, dlesni ipd. lahko zelo vplivajo na končni videz protetike. Drugi dejavnik je izbira maretiala za protetiko – polna keramika, brez kovinskih osnov, lahko dolgoročno najbolje posnema videz naravnih zob. Tretji nezanemarljivi dejavnik je načrtovanje in priprava oziroma brušenje osnove. Tu smo na vrsti terapevti, ki poskrbimo, da ustrezno obrusimo zobe in to informacijo potem prenesemo v zobni laboratorij. Zadnji izmed ključnih dejavnikov pa je odličen zobni tehnik, ki s svojo natančnostjo in umetniško žilico izdela protetično delo, ki se zlije z okoljem v ustih. Če lahko zadostimo vsem naštetim ključnim pogojem, protetika ni videti umetno.

4. Protetični izdelki ne potrebujejo čiščenja, saj v ustih ne propadajo.

Če drugi del trditve še deloma drži (razen obrabe), pa prvi ne more biti dlje od resnice, zato ni odveč ponovno poudariti prej omenjenega. Vsak protetični izdelek potrebuje posebno skrb, ko gre za čiščenje in vzdrževanje. Četudi je izdelek odlično narejen, ni zraščen z zobom in v usta vnaša dodatna mesta, ki jih je teže očistiti. Ko dobite v usta prvi protetični izdelek, je treba še toliko bolj dosledno in natančno izvajati vsakodnevno ustno higieno. Včasih jo je treba tudi posebej prirediti določenemu tipu izdelka. Mit ne drži!

5. Po zaključenem endodontskem zdravljenju potrebujejo vsi zobje prevleke.

Ne drži. Prevleke so smiselne in priporočljive predvsem na kočnikih in ličnikih, ki so bili endodontsko (koreninsko) zdravljeni in je pri tem prišlo do velike izgube zobne substance. Res je, da to velja za večino koreninsko zdravljenih kočnikov in ličnikov, a v ustih imamo poleg tega še štiri podočnike in osem sekalcev, ki pogosto ne potrebujejo prevlek po koreninskem zdravljenju. Če je barva zoba primerna in je ohranjene dovolj zobne substance, ti zobje ne potrebujejo dodatne zaščite s prevleko.

6. Prevleke uničijo žive zobe.

Ta mit je bolj zapleten. Dejstvo je, da se pri brušenju za klasične prevleke odstrani razmeroma veliko zobne susbstance. Študije prav tako kažejo, da od 10 klasično obrušenih živih zob dva do trije ne preživijo postopka. Dejstvo je tudi, da se poskušamo izogibati brušenju zdravih živih zob za nadomeščanje manjkajočih, saj se lahko uporabimo zobne vsadke (implantate). Vendar vse ni tako zelo črno-belo. Velikokrat ni treba obrusiti celega zoba cirkularno, s čimer zmanjšamo možnost poškodbe živca. Če brusimo počasi, z dovolj hlajenja, tudi povečamo možnost preživetja zoba. Pri nekaterih izdelkih (npr. luske) brušenja skoraj ni, zato je tudi poškodba zoba minimalna. Večinoma brusimo že poškodovane (mrtve) zobe, kjer manjka veliko zobne substance, in jih s prevlekami pravzaprav ojačamo ter jim povrnemo funkcijo in estetiko.

MORDA VAM BO VŠEČ

Dodaj odgovor