spanje

Ste si ponoči pojedli zobe?

Močno skrajšani, prekomerno obrabljeni, napokani in celo majavi zobje so lahko posledica stiskanja ali škripanja z zobmi. Tovrstne dnevne aktivnosti je tekom dneva relativno enostavno opaziti, če smo le nekoliko pozorni na lego in stanje svojih zob.

Večinoma  se pojavljajo pri vzdržljivostih športih ali prehodno močno stresnih situacijah, kjer poskušamo problem pregrizniti z zobmi. V teh primerih lahko z nekaj globokimi vdihi preprečimo nezaželene obremenitve naših zob in živcev, veliko težje pa je to nadlogo nadzorovati ponoči, ko spimo. Da pa je stvar še bolj neugodna je moč stiskanja, ko spimo, tudi do 6 krat višja kot v budnem stanju, obremenitve zob takrat lahko dosegajo tudi 400 kg in več. Takšnemu škodljivemu početju strokovno rečemo bruksizem.

Škripanje in stiskanje z zobmi se lahko pojavlja tekom celotnega življenja – od prvega izraslega mlečnega zoba pa vse pozne starosti, opisano je celo škrtanje s totalnimi protezami. Vzroki za bruksizem namreč izhajajo iz motenj v živčno mišičnem sistemu, poškodbe zob so le eden izmed prvih pokazateljev tovrstnega početja. Res pa je, da ima stiskanje v različnih obdobjih življenja pogosto različne vzroke oz. sprožilce. Če je pri naših malčkih vzrok za škripanje večinoma povezan s kakšno drugo sistemsko boleznijo kjer pride do povečane telesne temperature, zamašenega nosu, glavobola ali splošnega otrokovega neugodja, je pri odraslih najpogosteje vzrok povezan z življenjskimi stresnimi situacijami ali obdobji. Pri študentih je to izpitno obdobje, pri zaposlenih je lahko vzrok služba sli izguba le te, finančne in čustvene stiske. Pri starejših pa je lahko bruksizem povezan z jemanjem določenih zdravil (antidepresivi) ter drugih kemičnih snovi (npr. alkohol) ali pa posledica kronične bolečine. Pogostejši je pri kadilcih in bolnikih s Parkinsonovo boleznijo ter epilepsijo. Ugotovili so, da je pri posameznikih, ki imajo določene značajske poteze, kot so npr. tekmovalnost, nasilnost, anksioznost, sovražnost oziroma imajo na splošno povišano raven  stresnih hormonov (adrenalin) v krvi pojavnost škripanja povečana. Obstaja pa tudi genetska nagnjenost k tej motnji.

Študije navajajo različno pogostost bruksizma – od 7 pa vse do 96 %, kar šteje v prid hipotezi, da vsak posameznik v določenem življenjskem obdobju stiska ali škrta z zobmi s silo, ki nekajkrat presega maksimalno silo žvečenja.  Trajanje in posledice takšnih obdobij pa se močno razlikujejo od nezaznavne minimalne obrabe pri kratkih prehodnih obdobjih, ki ne potrebujejo nobene terapije, do izgube in lomov zob pri močnejših in več let trajajočih epizodah pri najbolj prizadetih posameznikih. Bruksizem je najpogostejši med 20. in 50. letom in s starostjo pogostost pada, med spoloma pa ni razlik.

Škripanje v otroški dobi

Največkrat ne potrebuje zdravljenja. Važno je da so starši seznanjeni z mogočimi vzroki za bruksizem. Dobro je da pred otrokovim spanjem poskrbijo za prijetno vzdušje v družini in naj bodo pozorni, da otrok pred spanjem ne bo dehidriran ter da ne bo spal v pretopli sobi s suhim zrakom, ki bi povzročila izsušenost nosne in ustne sluznice. Med nočnim škrtanjem lahko starši obrnejo otroka na bok, kar med spanjem ali pa ga za krajši čas zbudijo in mu dajo piti.  Po potrebi  mu lahko navlažijo tudi nosno sluznico. Če ima otrok bolečine in povišano temperaturo zaradi akutne okužbe, naj mu dajo žlico paracetamolovega sirupa.

Znaki Bruksizma

Za določitev diagnoze bruksizma smo najbolj usposobljeni zobozdravniki, ki opravimo pogovor in natančen pregled, lahko pa tudi opravimo določena testiranja. Predvsem pa spremljamo hitrost napredovanja in po potrebi ukrepamo. Obstajajo pa znaki, na katere ste lahko pozorni in bodo vašemu terapevtu v veliko pomoč, če mu jih boste zaupali pri pogovoru.

Nočno škrtanje zobovja spremljajo relativno glasni zvoki, ki marsikdaj kronično motijo spanje soležečega.V spanju je v povprečju prisotnih pet epizod stiskanja in/ali škrtanja zobovja, ki trajajo od nekaj sekund do 2 min. Najpogostejše posledice škrtanja so obrabljeni in/ali okrušeni grizni robovi zob, predvsem zgornjih sekalcev. Občutljivost zob na temperaturne spremembe. Občutljivost zoba na pritisk ob tem da zobni živec ni prizadet. Majavost zoba ob odsotnosti paradontalne bolezni. Vidne poke zobne krone ali korenine, polomljene umetne krone in mostički, prehitro obrabljeni zobje v protezi, pokanje proteze. Ponavljajoči se in kronični glavoboli. Bolečine žvečnih mišic –  mišice so pogosto občutljive na otip. Bolečine zaradi bruksizma se lahko pojavijo tudi v vratnih mišicah.

Zobozdravniki si pomagamo tudi z naslednjimi vprašanji:

  1. Ali vam je že kdo omenil, da ponoči škrtate z zobmi
  2. Ali se kdaj ponoči zbudite in se zalotite, da imate čeljustnice močno stisnjene, kot v krču
  3. Ali imate večkrat obojestranske glavobole, ko bolečina izžareva izpred ušes proti vrhu glave?
  4. Ali imate zjutraj po zbujanju bolj občutljive ali majave zobe?
  5. Ali imate zjutraj po zbujanju bolečine v čeljustnih sklepih?
  6. Ali zjutraj težje odpirate usta?
  7. Ali opažate, da se vam krušijo robovi sekalcev ali podočnikov?
  8. Ali ste v zadnjem obdobju pod večjim stresom kot sicer?

Če lahko na več vprašanj odgovorite pritrdilno, je nujno, da o tem obvestite svojega terapevta, ki bo tako še bolj pozoren na znake, ki pa jih lahko določimo le z natančnim pregledom. Važno je da se zavedate, da so zobje normalno v stiku samo med žvečenjem, požiranjem in govorom in še takrat za zelo kratek čas.V Ustni medicini imamo tudi merilno napravo, ki je bila izdelana posebej za ugotavljanje bruksizma – BiteStrip, ki se ponoči prilepi na največjo žvečno mišico in beleži število in moč stiskov med spanjem. Podatki so dober kazalec na resnost stanja.

Zdravljenje Bruksizma

Resnično ozdravitev stiskanja z zobmi lahko pričakujemo le po odpravi vzrokov – ki pa so v večini primerov psihičnega izvora. Se pravi, da odstranimo vse stresne dejavnike iz življenja, ki nam onemogočajo sproščen spanec in nas spravljajo v napeto stanje tekom dneva. Ker pa to mnogokrat(skoraj nikoli) ni mogoče, se moramo zadovoljiti s preprečevanjem posledic tovrstnega početja. Za omejevanje škode in preprečevanje prekomerne obrabe zob se večinoma uporabljajo bruksistične opornice, ki se nosijo ponoči. Izdelane so iz trde ali mehke plastike in preprečujejo stik zob, ter omejujejo doseganje najvišjih griznih sil v nezavednem stanju. Lahko se nosijo tudi tekom dneva, če opazimo stiskanje tudi takrat.Pri športnikih pa se svetuje uporaba individualno izdelanih ščitnikov, kjer je uporaba mogoča.

Še zadnji nasvet iz moje strani – Čim manj se sekirajte, zobje, sklepi in mišice vam bodo hvaležni.

Aljoša Selič, dr. dent. med.

 

Povzeto po: Zobozdravstveni Vestnik 2005; 60: 199–209

e-obvestila

Začutite sproščen utrip Ustne Medicine tudi digitalno! Izbrane vsebine novičnika Od ust do ust vam bomo dostavili neposredno v elektronski nabiralnik, tako da boste vedno na tekočem z dogajanjem, novostmi in posebno ponudbo za vaš popoln nasmeh. Prijavite se na e-obveščanje in nikoli ne zamudite najbolj aktualnih novic ter posebnih ugodnosti.

Za uspešno vključitev v naš sistem e-mail obveščanja vas prosimo za vašo privolitev za naslednje aktivnosti:

 
Svojo odločitev lahko kadarkoli prekličete tako, da kliknete povezavo za odjavo v nogi katerega koli e-poštnega sporočila, ki ga prejmete od nas, ali pa nam pišete na info@ustna-medicina.com.
Z vašimi podatki bomo ravnali s spoštovanjem in vso odgovornostjo. Za več informacij o naših postopkih zasebnosti preberite Politiko zasebnosti. S klikom spodaj se strinjate, da vaše podatke obdelamo v skladu s temi pogoji.
 
captcha