Izbira zobozdravnika je ena težjih odločitev, ki jih sprejmemo v življenju. Mnogi smo imeli slabe izkušnje bodisi iz otroštva bodisi v odraslosti. Zobozdravnik in pacient morata vzpostaviti zaupanja vreden odnos, ki ne temelji zgolj na profesionalnosti zobozdravnika na področju njegove stroke, ampak na dobrem razumevanju pacienta, njegovih strahov ali celo predsodkov, s katerimi pride na zobozdravniški stol.
V Ustni Medicini se trudimo, da bo obisk naše klinike prijetna izkušnja in prostor, v katerega se boste vedno znova radi vračali. Pomembno pa je predvsem, da se k nam odpravite nasmejani, brez cmoka v grlu in vprašanj, ali bo bolelo. Pogovarjali smo se z zobozdravnikoma Ustne Medicine Matejem Pirtovškom, dr. dent. med., ki je hkrati eden izmed ustanoviteljev klinike, ter Simonom Beletom, dr. dent. med., ki ga poznajo pacienti, ki Ustno Medicino obiskujejo v Novem mestu.
Vez med pacientom in zobozdravnikom je eden pomembnejših temeljev uspešne zobozdravstvene obravnave. Kako v Ustni Medicini gradite zdrave temelje s svojimi pacienti?
Matej: Kvaliteten odnos je glavni pogoj za predvidljivo zdravljenje in prijetno zobozdravstveno izkušnjo. Omenil bi tri gradnike takšnega odnosa. Prvi je želja po sodelovanju, ki presega tisto osnovno pomagati človeku in skrbeti zanj. Pacient je torej prepričan, da je naša ekipa prava izbira zanj, hkrati pa tudi mi vemo, da bomo pacientu zares lahko pomagali. Zato je pomembno, da se dobro spoznamo in uokvirimo pričakovanja, želje in dejstva. Drugi gradnik je način, kako je pacient izvedel za nas. 60 odstotkov pacientov izve za Ustno Medicino prek priporočila. Vez s priporočenimi pacienti je bistveno laže stkati. Tretji gradnik pa ostaja zapisan v kamnu. Glavni pogoj je pacientovo spoznanje, da nam je mar zanj, šele za tem, da imamo tudi znanje in veščine. In naše spoznanje, da je pacientu mar za uspeh oskrbe in izkušnjo, ki je bo deležen.
Simon: Dobrega odnosa med ljudmi se ne da zgraditi čez noč, tudi pri odnosu med zobozdravnikom in pacientom ni nič drugače. Za vse, kar je omenil Matej, je potreben čas, tega pa si za vsakega pacienta vedno vzamemo.
Časi so se spremenili in danes ni več dovolj samo strokovna podkovanost na področju zobozdravstva temveč celoten paket zobozdravnikove osebnosti. Katere osebnostne lastnosti odlikujejo dobrega zobozdravnika?
Simon: Iskrenost in poštenost sta po mojem mnenju najpomembnejši lastnosti, ki vodita k tistemu, kar si pacienti najbolj želijo – k zaupanju.
Matej: Iste lastnosti, ki odlikujejo dobrega človeka. Simonovim besedam dodajam načelnost, doslednost in odločnost. Hm, pa smisel za humor pride tudi zelo prav.
Strah pred obiskom zobozdravnika je na vrhu lestvice strahov, s katerimi se ljudje srečujemo v življenju. Kako se v Ustni Medicini spopadate s to težavo?
Matej: Najprej je treba pacientu omogočiti, da se o tem pogovori z nami. Torej igrata pomembno vlogo čas in prijeten ambient. Pacienti nam zaupajo, od kod izvira njihov strah. Ali je posledica slabih izkušenj v preteklosti ali sprejetega prepričanja, da so obiski pri zobozdravniku že v osnovi neprijetni. Pacient se mora zavedati, da njegovim strahovom lahko naredimo konec. Spoznanje, da je zobozdravstvo danes popolnoma drugačno od tistega izpred 20 let, mu je pri tem v pomoč, tako kot tudi jamstvo, da ima pod nadzorom celoten postopek. Pacient je tisti, ki nam reče ‘stop’, on je tisti, ki nam reče ‘nadaljujte’. So pa tudi drugi strahovi, ki niso neposredno povezani z bolečino oziroma zobozdravnikom. Strah pred napačnimi odločitvami, strah pred napačno obravnavo in vodenjem, strah pred presenečenji in razočaranji, pred občutkom sramu, pred fi nančnimi vložki, pred spremembo itd.
Simon: Pacientom svetujem, naj v primeru strahu preprosto programirajo svoje misli, tako da bodo zobozdravnika videli kot nekoga, ki jim bo pomagal. To je laže reči kot storiti, vendar tako kot lahko treniramo telo, lahko treniramo tudi svoje misli. In če mislimo, da je zobozdravnik nekdo, ki nam bo pomagal, strahu ne bo več.
Imate kakšno posebno izkušnjo ali anekdoto, ki ste jo zaradi pacientovega strahu doživeli v ordinaciji?
Simon: V spominu mi je ostala pacientka, ki se zaradi strahu ni nasmejala 20 let. Ko sva začela sodelovati, sem čutil njeno stisko, ki pa je iz obiska v obisk postajala vse manj opazna. Veliko poguma je bilo treba, da je premagala prvo oviro – odločitev za obisk zobozdravnika. Ostale ovire smo premagali skupaj.
Matej: Name je naredilo največji vtis spoznanje, kako intimen in globok je v resnici strah. Če ga ne obravnavaš in ne upravljaš z njim, te lahko popolnoma ohromi. Velikokrat imam na stolu nekoga, ki bi ga imel vsak predsednik za telesnega stražarja. A ko mora odpreti usta, postane ves tresoč se, nemočen, znoji se po vsem telesu, srce mu glasno razbija. Isti človek, ki bi zunaj ordinacije lahko zaustavil metek. Poleg straha pa pacienti pogosto občutijo tudi sram, saj so usta intimno področje in v primeru težav je poseg na tem mestu občutljiva izkušnja.
Pacienti zaradi sramu tudi pogosto odlašajo obisk zobozdravnika, kar vodi v še večje težave. Kaj bi jim svetovali?
Matej: Da je čas. In da jutri ne bo nič drugače, če pa že bo drugače, bo slabše kot danes. Zavedamo se, da prvega koraka ni enostavno narediti. Hkrati pa naj bo v pomoč pri odločitvi za svetlejšo prihodnost naslednje:
a) Tu nismo, da vas obsojamo, ampak da vam pomagamo.
b) Sodobno zobozdravstvo omogoča rešitve, ki včasih niso bile mogoče, zato je vaše prepričanje, da je prepozno, odveč.
c) Lep nasmeh, ki si ga potihoma želite, lahko s pravim pristopom in predvsem preudarnim načrtovanjem postane vaša resničnost. Lep nasmeh ni rezerviran samo za Hollywood, ampak tudi za vas.
Simon: Zelo lepo povedano, kolega. V zasebnem zobozdravstvu se pacienti pogosto soočajo tudi s strahom pred finančnim vložkom, ki jih čaka pri rehabilitaciji.
Kakšne so ugodnosti, ki jih pri Ustni Medicini nudite pacientom?
Matej: Zavedamo se, da zobozdravstvene storitve niso poceni. Borimo se proti temu, da postanejo predrage. Zato se načrtovanja terapije lotimo bolj strateško in pacientu vedno predstavimo vsaj dve možnosti. Druga prednost dobrega načrtovanja in celostnega pristopa je, da se lahko oz. se moramo približati končnemu rezultatu po fazah zdravljenja, medkaterimi je dovoljen tudi premor z obveznimi kontrolnimi pregledi. Na ta način finančno breme razdelimo na daljše obdobje. Trudimo se tudi, da zahtevnejše posege ovrednotimo na t. i. paketni način, ne “a la carte”. Nikakor pa se ne gremo nekih popustov, saj stojimo za vrednostjo, ki jo prinašajo naše usluge, ter koristmi, ki izhajajo iz njih. Vsekakor pa je tudi najboljši načrt na svetu treba uskladiti s pričakovanji in zmožnostmi pacienta ter pri tem upoštevati njegove življenjske okoliščine.
Kako se lotite priprave časovnega in finančnega vložka v pacientovo dolgoročno ustno zdravje?
Simon: Prvi korak je natančna diagnostika, ugotavljanje, kje na zemljevidu ustnega zdravja je pacient in kam želi priti. Ko imamo vse podatke o stanju pacientove ustne votline, pripravimo zelo nazorno predstavitev celotnega primera; tako diagnostični del, pri čemer pacientom pojasnimo njihovo stanje, kot tudi fi nančni ter časovni potek rehabilitacije.
Matej: In nato odgovorimo na vprašanja zakaj, kako in kaj.
Velik poudarek namenjate izobraževanju pacientov, da so ti seznanjeni z vsemi procesi obravnave in jih pripravite na nadaljnjo samostojno oskrbo po zaključenem zdravljenju. Kaj prinese dobra obveščenost pacienta?
Matej: Če nisi primerno informiran, se ne moreš suvereno odločati. Minili so časi, ko je pacient odprl usta, zobozdravnik pa mu je kot vrhunec svojih komunikacijskih ambicij predstavil besedo ‘izpljuni’ … Danes je pacient partner v tem velikokrat zapletenem procesu zdravljenja. Sam se mora odločiti, kaj je najbolje zanj. Te odločitve ne sme prepustiti nam. Mi mu moramo pri tem pomagati, tako da mu proces zdravljenja koristi, tveganja pa mu predstavimo na tak način, da bo lahko sprejel primerno določitev zase. Pa naj bo to načrt a, načrt b ali ne, hvala.
Pogosto poudarjate pomen celostnega zobozdravstva. Zakaj je ta pristop pomemben in kaj dolgoročno prinese pacientom?
Simon: V ustih niso samo zobje. Ustna votlina je organ, katerega zdravje je še kako povezano z zdravjem celotnega telesa, saj so usta vhod vanj. Zato je zdravje ustne votline naš primarni dolgoročni cilj, saj z zdravo ustno votlino dolgoročno tudi bistveno zmanjšamo tveganja za številna sistemska obolenja, ko so v ustih bolezenska stanja. Zelo me veseli, da smo pri tem zelo uspešni, saj pri pacientih v Novem mestu opažam, da se je zavest o ustnem zdravju zelo dvignila.
Matej: Pojem celostno pomeni tudi, da se soočimo z vsemi dejavniki tveganja za dolgoročno ustno zdravje, ki ogrožajo pacienta. Velikokrat so ti dejavniki nekaj, česar pacienti ne razumejo ali se jih ne zavedajo. Takšen pristop je veliko zahtevnejši tako komunikacijsko kot izvedbeno. Za obe strani.
Je mogoče s sodobnimi zobozdravstvenimi pristopi in tehnikami zdravljenja izkoreniniti strah pred zobozdravnikom pri mladostnikih?
Simon: Proces izkoreninjenja strahu naj se začne že veliko prej kot v mladosti. Staršem priporočam, naj občasno vzamejo malčka s seboj, ko so naročeni na pregled pri zobozdravniku. Tako prvi stik otroka z zobno ordinacijo ne bo povezan z zobmi. Zobozdravnik bo za otroka ‘stric’, s katerim se bo lahko igral. Tako mu v poznejšem obdobju zobna ordinacija ne bo predstavljala stresnega okolja. Ko pa je čas za prvo zobozdravstveno storitev, so nam seveda tehnike sodobnega brezbolečinskega zobozdravstva v veliko pomoč.
Kaj bi svetovali ljudem, ki se odločajo o izboru osebnega zobozdravnika?
Matej: Da se odločijo na podlagi priporočila in/ali dobrega občutka. Vsekakor pa naj sprašujejo in nič naj ne ostane neodgovorjenega. V pomoč vsem, ki še ne veste, komu zaupati skrb za svoje ustno zdravje, je poročilo ‘9 vprašanj, ki jih morate zastaviti zobozdravniku’, ki ga najdete na naši spletni strani.
Simon: Če ste spoznali zobozdravnika, ki vam daje občutek, da mu je mar za vas, je to prava izbira.
