»Brez navdušenja se ne da doseči ničesar veličastnega.«
Sem nov obraz Ustne Medicine. Prihajam iz male vasi Podreča, ki je srce Sorškega polja in kjer se živi počasi. Ruralno okolje mi je kot otroku ponudilo neskončne možnosti raziskovanja in preživljanja časa z družino ob nenehnem delu. Že od nekdaj me zanima čisto vse v zvezi z delovanjem človeškega telesa. Tako sem v otroštvu prebirala enciklopedije in si ogledovala naravoslovne dokumentarne oddaje. Moje otroštvo je zaznamovala srčna bolezen sestre, zaradi katere smo preživeli ogromno časa po bolnišnicah. Ko sem gledala uslužbence v zdravstvu skozi otroške oči, sem odkrila, da je njihovo delo res spoštovanja vredno. Pot me je iz osnovne šole vodila na Gimnazijo Kranj, kjer sem zares spoznala, da po mojih žilah teče naravoslovna kri. Po gimnaziji sem iskala svojo pot v življenju. V poslovnem smislu sem pomagala partnerju, ki je postal tudi moj mož, ampak je v meni vedno tlela želja po uveljavljanju svojih potencialov.
Želja se mi je uresničila, ko sem se vpisala na Višjo šolo za ustno higieno. Nič, kar je v življenju nekaj vredno, ni lahko – tako sem študij opravljala kot mlada mamica s službo. Izpite sem vse opravila v predrokih, saj sem bila neskončno motivirana in navdušena nad svojo novo življenjsko potjo. Zaposlila sem se v zobozdravstveni ordinaciji kot asistentka, kjer sem se začela spoznavati s svojim bodočim poklicem.
Okolje Ustne Medicine mi je v inspiracijo, zato v službo pridem z ogromno željo po delu in učenju. Na Ustni Medicini čisto vsak član teama poskrbi za vzdušje ter strokovnost in resnično me veseli, da sem sedaj tudi jaz del tega. V prihodnosti si želim raziskovati področje ustnih bolezni in bolezni obzobnih tkiv, zelo me zanima tudi delo z laserjem v parodontologiji. Rada bi naučila čisto vsakega pacienta, da je ustna higiena najpomembnejši člen ustnega zdravja. Čisto vsak posameznik ima drugačno stanje in skupaj odkrivamo nove poti in načine. Prizadevam si za prepoznavnost in pomembnost poklica ustnega higienika.
V največje veselje mi je delo z ljudmi, saj me vsakdo navdihuje in izpopolnjuje. Prav tako nas vsakdo nauči kaj novega, zaradi česar rastem na osebni in poslovni ravni. Opažam, da me poganja neizmerna želja po dajanju pomoči. Verjamem, da se vsako dobro delo vrača, zato se v mojem delu čuti nežnost in spoštovanje. Kaj je lepšega od tega, ko iz situacij izstopamo še pogumnejši in odločnejši. Za konec pa bi rada z vsemi delila tole misel: Vsako jutro, ko se zbudimo, imamo pred sabo štiriindvajset popolnoma novih ur življenja – kako dragocen dar. V sebi nosimo sposobnost živeti tako, da bo teh štiriindvajset ur nam in drugim prineslo mir, radost in srečo.
Mateja Galjot, bodoča diplomirana ustna higieničarka
