Končno jesen! Moj najljubši letni čas. Kakšna sreča, da živim na zemljepisni širini, ki mi omogoča, da doživljam vse štiri letne čase. Pečen kostanj, volneni puloverji, barvite fotografije, ena lepša kot druga, sprehodi po listju, ki hrusta. Ko se sprehajam pod to eksplozijo barv, si želim, da bi se listi obdržali na drevesih samo še malo dlje. Večkrat se odpravim na sprehod v bližino Koseškega bajerja. Labodji mladiči se te dni učijo leteti. Veličastno jih je gledati. Me prav zanima, kako daleč lahko letijo in kam bodo odleteli. Moja najstarejša hči se je pred kratkim odselila. Čisto prezgodaj, nisem bila še pripravljena. Po drugi strani pa to pomeni, da se bo vračala k meni kot odrasla, meni enakovredna oseba. Vez mama – otrok, ki sva je bili vajeni, se mora pretrgati. Da bo lahko kot labodji mladiči našla svoj svet.
Čutim, kako se oklepam nekaterih stvari v svojem življenju, in redkokdaj sem jaz tista, ki se odloči za spremembo. Očitno je to v moji naravi. Zato kar življenje poskrbi za moje premike. Enkrat mi je nekdo izračunal, da sem po majevskem horoskopu rojena v znaku Cimi, kar pomeni smrt. Nič kaj romantično – sem takrat pomislila. Ko sem dobila še razlago, so se stvari bolj razjasnile. Smrt kot konec nečemu, kar mi ne služi več. Moja naloga je opuščati, pustiti nekaterim stvarem in ljudem in letnemu času, da se poslovijo.
Nina Brinovec
