Zobozdravstvena ordinacija Bele Novo mesto, se je pred nekaj meseci pridružila kliniki Ustna Medicina. Simon Bele, dr. dent. med. in asistentka Jasmina Metelko, tako odslej ob podpori strokovnjakov Ustne Medicine, v dolenjski prestolnici nudita nov koncept zobozdravstva. Objavljamo intervju z dr. Beletom, ki je objavljen v marčevski številki novičnika Od ust do ust.
Kako je prišlo do sodelovanja s kliniko Ustna Medicina oziroma do ideje o širitvi koncepta Ustne Medicine na Dolenjsko?
Do sodelovanja je pravzaprav prišlo po naključju. S Sebastjanom sva bila sošolca na fakulteti. Že takrat sva zelo podobno razmišljala o našem poklicu. Vendar gre življenje svojo pot. Tako sem kariero začel kot zobozdravnik v javni mreži v Novem mestu in minilo je osem let, ko sva se Sebastjanom ponovno srečala na enem od izobraževanj. Zvečer sva v sproščenem pogovoru navrgla prvih nekaj idej o morebitnem sodelovanju, nato so te ideje obrodile sadove.
Kakšna je vizija Ustne Medicine in v čem se vaše delo od 1. oktobra lani, ko ste združili moči, razlikuje od ostalih zobozdravstvenih ordinacij?
Vizijo Ustne Medicine lahko združim v dve besedi: celostno zobozdravstvo. Ta besedna zveza mi je zelo blizu, in odkar sem del ekipe Ustne Medicine, lahko rečem, da sem naredil velik korak naprej do tega, kakšen zobozdravnik želim postati. Tudi v tej besedni zvezi najdemo razliko od ostalih zobozdravstvenih ordinacij. Nas ne zanimajo samo zobje, ampak usta kot organ, ki je povezan z drugimi deli organizma. Poudarjate pomen celostne ustne obravnave.
Kaj vključuje takšen pristop in kaj vse pacient pridobi z njim?
Takšen pristop vključuje temeljito diagnostiko celotne ustne votline. Od prvega posveta, vprašalnika o zdravju, natančnega kliničnega pregleda, meritev, rentgenskih slikanj, fotografij do končne diagnoze. Šele nato pride na vrsto načrt zdravljenja. Pacient s tem pridobi vse informacije o tem, kaj se dogaja v njegovi ustni votlini.
Kaj celosten pristop k zobozdravstvu pomeni za vas?
Zame to pomeni takšno zobozdravstvo, kot si ga želim izvajati. Torej zobozdravstvo, o katerem so me učili na fakulteti.
Kako sicer v svoji ordinaciji obravnavate posameznega pacienta?
Prvič se srečamo z novim pacientom na kratkem posvetu, s katerim se začne ustvarjati naš odnos. Pogovorimo se o trenutnih težavah in željah pacienta, ki so seveda različne. Nato odnos gradimo naprej z diagnostičnimi postopki, ki so nujni. Ničesar ne delamo na hitro, saj to ne prinese dolgoročnih rezultatov.
Mnogi ljudje imajo strah pred zobozdravnikom. Kako pomemben je po vašem mnenju odnos, ki ga vzpostavita pacient in zobozdravnik med sabo?
Ta odnos je ključnega pomena. Zaupanje med zobozdravniki in pacienti je po mojem mnenju najpomembnejši del mozaika, ki bo privedel do uspešnega zaključka. In če je zraven še zaupanje, sčasoma tudi strah postane preteklost.
Imate dolgoletne izkušnje z delom s pacienti na Dolenjskem. Kako ocenjujete stanje ustnega zdravja v regiji? Kje so največji problemi?
Povprečno bi ga ocenil. Del problema je zagotovo sistemske narave na nivoju celotne države. Preventiva je, denimo v predšolskem in šolskem obdobju, zelo učinkovita, vendar ko dopolniš 19 let, nisi več del tega sistema, ampak si moraš izbrati zobozdravnika za odrasle. To pa je seveda odgovornost posameznika, ne države. Kaj pomeni imeti zobozdravnika iz javne mreže ali kako priti do njega, pa je drug del problema, ki je seveda odgovornost države. Odgovornost imamo tudi zobozdravniki, in sicer da ne glede na to, v kakšnem sistemu delamo, ozaveščamo svoje paciente o ustnem zdravju, poudarjamo pomen preventive in brezhibne ustne higiene. Obstaja namreč neposredna povezava med tem, kako dobro čistimo zobe, in tem, kako zdravi so. Skratka, svojim pacientom moramo zagotavljati največ, kar lahko. Žal je zaradi bližine državne meje tudi v naši regiji močno navzoč vpliv dentalnega turizma, ki pa ima obilico pasti.
Katere storitve ponujate v ordinaciji in katerih posegov opravite največ?
Nudimo vse storitve, ki jih zajema zobozdravstvo. V povprečju bi rekel, da prevladujejo zdravljenje parodontalne bolezni in koreninska zdravljenja, predvsem ponovna koreninska zdravljenja že odpisanih zob. Pri tem nam je v veliko pomoč visoka tehnologija, ki jo uporabljamo, torej delo z mikroskopom (dvanajst- do štiriindvajsetkratna povečava) ter strojna in ultrazvočna obdelava koreninskih kanalov. Veliko pacientov nas obišče tudi zaradi varne odstranitve starih amalgamskih plomb. Precej je tudi protetike.
Ste samoplačniška ordinacija brez koncesije. Zakaj?
Celostno zobozdravstvo, kot ga dojemamo mi, v ordinaciji s koncesijo enostavno ni izvedljivo, saj pri koncesiji obstajajo določena pravila, ki nimajo povezave s stroko. Tem pravilom je treba nato prilagajati terapijo, česar pa si enostavno ne predstavljam več.
Na kliniki Ustna Medicina poudarjate, da so usta odraz stanja celotnega telesa. Včasih lahko navaden zobobol razkrije tudi čisto druge zdravstvene težave …
Tako je. Ustna votlina je vhod v naše telo in stanje ustne votline je še kako povezano s celotnim organizmom. O tem bi lahko napisali knjigo. Če omenim samo škodljiv vpliv parodontalne bolezni na splošno zdravje: dva- do trikrat večja je verjetnost za možgansko ali srčno kap, sedemkrat večja verjetnost za prezgodnji porod in nizko poporodno težo novorojenčka, sladkorni bolniki s parodontalno boleznijo imajo petnajstkrat večjo verjetnost, da bodo izgubili zobe. O teh vplivih nas pacienti veliko sprašujejo.
