Božič po finsko

Prišel je tisti čas. Konec leta in z njim povezani prazniki. Nekateri se jih veselijo zgolj zato, ker so dela prosti dnevi, nekaterim pa ti prazniki pomenijo veliko več. Ljudje običajno nadaljujejo tradicijo/vzorec, ki so jo/ga prejeli v svoji primarni družini. Včasih pa se s poroko srečata dve skrajnosti.

No, vsaj v moji družini je bilo tako. Spoznala sem moža, ki mu je bil trideset let božič kot vsak dan. Skratka nič posebnega. Dela prost dan. In ko je spoznal mene in »moj božič«, je doživel šok.

Moja mama namreč prihaja iz Finske, kjer so stvari precej drugačne. V razpravo, ali je Božiček iz Finske ali ga je izumila Coca-Cola, se ne bom spuščala, saj vsi pa vemo, kje leži Rovaniemi in kje je Božičkova dežela. J In vsako leto tudi po slovenski televiziji predvajajo, kako se Božiček na Finskem zavihti na svoje sani in odpravi na svojo dolgo pot obdarovanja. Torej? Dileme ni. No, in po mami sem podedovala praznovanje božiča po finsko. Drugega ne poznam.

Za božič po celi Finski obstaja enak protokol, od katerega ni veliko odstopanj. Že desetletja, tudi že kakšno stoletje. Vsekakor pa je na severu pomembnejši predbožični dan, 24. 12., kot pa sam božični dan, 25. 12.

V primerjavi s Slovenijo je na Finskem 24. 12. dela prost dan. Že dopoldne je treba urediti kar nekaj zadev:

‒  okrasiti novoletno smrečico, torej prav na dan 24. 12. in nič prej (za nas v Sloveniji to pomeni vsakoletno prepiranje z otroki, zakaj smo edina čudna družina, saj imajo vsi sošolci smrečico doma že veliko prej);

‒  poskrbeti za živali, tudi njim pripraviti lep božični dan. Tako na deželi kot v mestih ‒ se jim pripravi priboljške, poskrbi se, da so ptičje hišice polne hrane, mnogi odidejo dopoldne tudi na pokopališča in pokojnim na grobu prižgejo svečko.

Točno ob 12. uri sledi televizijski in radijski prenos iz mestne hiše mesta Turku (pred davnimi leti glavno mesto Finske). Na balkonu mestne hiše se pojavi svečano oblečen uradni glasnik, ki slavnostno in s posebno ceremonijo prebere oznanilo, da se je začel božič. Vsem zaželi vesel božič ter mir na svetu. Državljane vzpodbudi, da božični čas preživijo kar se da mirno, izogibajoč se pretiranemu hrupu in prepirom. In s tem se uradno začne božič. Takrat se ustavi večina javnega prometa, trgovine se zaprejo, na ulice se preseli spokojna tišina, saj na njih ni skorajda nikogar več. Kot da se je ustavil čas. Vsi domovi se pripravljajo na predbožični večer. Nekaj minut po 12. uri vedno prejmem tudi klic mame, ki mi vošči vesel božič.

Hiša je pospravljena, večerja skorajda pripravljena. Pred večerjo pa je na vrsti še savna. Čas za sprostitev in umiritev. Savna je simbol čistosti in sproščanje v savni je finski starodavni običaj. Sveto mesto.

Šele nato sledi zgodnja božična večerja, ki se začne s kuhanim vinom, glöggom. Vsi domači si nazdravijo in drug drugemu zaželijo vesel božič. To je tudi eden izmed redkih dni v letu, ko je odgovor na vprašanje: »Kaj bomo jedli za večerjo?« kristalno jasen. Predjed – nasoljen surov losos, glavna jed: koleraba in krompir, pripravljena na poseben način, šunka, pripravljena na poseben način, grah in za posladek slive na poseben način s smetano in mandeljni. Tako in nič drugače. Zveni morda preprosto, vendar ni čisto tako. Trik se skriva v tisti besedni zvezi »na poseben način«. Priprava omenjenih jedi zahteva namreč kar nekaj časa in nekatere od teh jedi se pripravljajo celo več dni, saj morajo določen čas vmes »počivati«. Ampak končni rezultat je vedno odličen!

Če so pri hiši otroci, pride po večerji na obisk tudi Božiček osebno! Pozvoni pri vratih in vpraša: »Ali so pri tej hiši doma otroci?« Ko je odgovor pritrdilen, sledi: »Ali so bili celo leto pridni?« In ko je tudi na to vprašanje odgovor da, začne deliti darila. Ko sem bila majhna, je edino moj oče imel vsako leto to smolo, da je ravno takrat, ko je pozvonil Božiček, on odšel v klet nekaj iskati. Revež tako ni imel nikoli priložnosti, da bi srečal Božička. Razen tistega v Mercatorju. Podobno pa se sedaj dogaja tudi moji sestri, nekako se vedno zgrešita. 🙂

Tako torej praznujemo božič v naši družini. Vaš je verjetno drugačen. In za vas dragocen. Kjerkoli boste, kakorkoli boste praznovali, imejte se lepo in predvsem: brez prepirov in s čim manj hrupa. 🙂

Za konec pa še en kulinarični nasvet: če želite malo popestriti kuhano vino, ga lahko pripravite na skandinavski način: dodajte še malo vodke, kakšno rezino pomaranče, palčko cimeta, začimbo kardamom in odkrili boste nov svet. Vesel božič vsem!

Staša Elina Verbič, organizatorka

MORDA VAM BO VŠEČ

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja