Materinski dan je neformalni praznik, posvečen materam. Praznovanje materinskega dne izvira iz ZDA, kjer ga praznujejo od leta 1910. V Evropi so ga začeli praznovati po prvi svetovni vojni, vendar ob različnih datumih. Sprva je bil določen 15. maj, potem pa je bil prestavljen na 25. marec, na isti dan kot praznujemo Marijino oznanjenje. Marijino oznanjenje je za kristjane dogodek, ko je angel Gabrijel Mariji napovedal, da bo čudežno rodila sina Jezusa. Po krščanskem izročilu je Marija v času, ko se je zgodilo oznanjenje, živela v Nazaretu in je bila stara le malo več kot trinajst let. Bila je zaročena z Jožefom. Po krščanskem prepričanju se je takoj po tem Jezus utelesil kot zarodek v Marijini maternici. Tako torej ob prazniku materinskega dneva praznujemo materinsko nesebičnost dajanja novega življenja. Dati novo življenje je nekaj nepopisnega, ko občutki postanejo tako močni, da skorajda ni besed, ki bi jih opisale. V nas je želja, nagon po preživetju in po nadaljevanju življenja. Postajanje matere malemu, nebogljenemu bitju je pot, ki jo prehodimo spontano, saj smo za to popolno opremljene. Vsi fiziološki procesi, ki se takrat odvijajo v materinem telesu, so neverjetni in res je čudež, da iz dveh malih celic počasi nastane otrok, človek, ki v sebi nosi kopijo dveh ljudi, ki sta ga ustvarila.
Živimo v svetu, kjer se spremembe dogajajo potencialno hitro, zaradi česar moramo tudi sami stopati hitreje, kot so naši predniki. Nastajanje življenja v maternici in pozneje, ko to življenje že pogleda na svet, pa je počasen dogodek. Takrat ženska potrebuje svoj notranji mir in spokojnost, da bitje, ki je popolnoma odvisno samo od nje, preživi. Hitenja takrat ne potrebujemo in je popolnoma odveč, zato smo ženske blagoslovljene s tem mirnim časom, ko lahko nežno, ampak neizmerno samo dajemo. In temu je posvečen tudi materinski dan. Da lahko vsi, ki imamo to možnost, rečemo hvala osebi, ki nam je dala življenje in za nas skrbela. Za žensko je bila včasih materinska vloga dovolj, saj sta tudi njena mati in stara mama pred njo to vlogo sprejeli kot nekaj čisto osnovnega in normalnega. Seveda pa je bila v preteklosti veliko ženskam kradena pravica do samoodločanja o tem, s kom, kdaj, koliko in če sploh otroke imeti. Emancipacija žensk naj nam bi dala svobodo odločanja o praktično vsem. Velikokrat se vprašam, če je res tako. Ženske namreč ne ostajajo doma z otroki, moški pa ne hodijo na »lov« za hrano, ampak so se vloge precej spremenile, v določenih primerih zamenjale. Kaj pomeni biti uspešna ženska? Je to ženska, ki lepo skrbi za svojo družino in dom, poskrbi, da so otroci čisti, oblečeni, nahranjeni in zmotivirani, da znajo tudi sami poskrbeti za svoje potrebe? Ali je to ženska, ki zjutraj zgodaj vstane, otroke odpelje drugim ljudem v varstvo in v svoji službi, s svojim intelektom, delom poskrbi, da imajo otroci dom, da so plačane položnice in da je na mizi hrana, ampak nima več toliko energije, da bi znala cel popoldan samo dajati? Ženske smo velikokrat postavljenje pred velike izzive. Večinoma morata za preživetje družine na delo hoditi oba partnerja. Ker pa smo ženske opremjene za skrb za svoje potomce, dajemo na delu, dajemo doma. Dajemo včasih čez svoje meje? Tudi. J Zato nam praznik materinskega dne toliko pomeni. Besede zahvale, topli objemi in potrditev, ki jo prejmemo za svoj trud, nam vlijejo pogum in moč za naprej. Vsem mamicam vsepovsod želim čudovito praznovanje materinskega dne.
Ob tej priložnosti pa bi se rada zahvalila vsem moškim; vi ste tisti, zaradi katerih smo sploh lahko mamice, naši otroci so sad naše ljubezni in iz tega partnerstva se bodo največ naučili. In moški so tisti, ki poskrbijo, da znajo otroci razmišljati s svojimi glavami, da so samozavestni in da si upajo tvegati. Hvala, ker ste!
Mateja Galjot, ustna higieničarka
