Pojavlja se precej vprašanj v zvezi z ortodontskim delom in zdravljenjem, pri čemer so si vprašanja med seboj precej podobna. Kako je z ortodontijo pri odraslih? Ali ima smisel imeti zobni aparat tudi po 30 letu starosti? Kakšno je vzdrževanje? Kaj pa cena? Za vas smo pripravili odgovore na nekaj najpogostejših vprašanj, ki smo jih zasledili v zadnjem času.
Kdaj je ortodont vključen v zavarovanje in v kakšnem primeru? Kako je pri odraslih? Kaj pa pri mlajših od 18 let, če gre le za lepotno zadevo?
Za ortodontsko zdravljenje obstajata tri vrste ordinacij. Samoplačniška, kjer vse storitve plačuje pacient sam ne glede na starost. Takih ordinacij je v Sloveniji zelo malo (10%). Druga oblika so zdravstveni domovi, kjer je plačnik ZZZS in krije stroške zdravljenja do 18. leta starosti , če je bila potreba po ortodontskem zdravljenju ugotovljena pred 16. letom starosti. V veliki večini v ZD ni doplačil, kajti sistem doplačevanja je pomankljivo urejen. Ortodontov, ki delajo v zdravstvenih domovih, je približno polovica (40%). Zadnja oblika so zasebne ordinacije – koncesionarji, ki imajo pogodbo z občino in ZZZS, kjer prav tako stroške zdravljenja krije ZZZS pod enakimi pogoji kot v ZD. Velika večina ordinacij ima za estetske (keramične), samozaklepne (brez gumic) in preventivne (higienik) storitve doplačila, ki so odvisna od organiziranosti , tipa in sistema ordinacije.
Pogodbo in dovoljenje (koncesijo) za izvajanje ortodontske dejavnosti, podeljuje občina, ki je pridobila program od Ministrstva za zdravje in zadnji v vrsti je ZZZS, s katerim izvajalec podpiše pogodbo o izvajanju storitev. Ortodont lahko na leto naredi točno določeno število storitev, ki jih določi ZZZS in nič več, ter nič manj. Zaradi tega so v Sloveniji daljše čakalne vrste, saj je potreba večja kot je na voljo sredstev za ortodontsko zdravljenje.
ZZZS krije stroške zdravljenja do 18. leta starosti, če je bila potreba po ortodontskem zdravljenju ugotovljena pred 16. letom starost. Potrebo ugotovimo z analizo diagnostičnih pripomočkov, ki jo moramo opraviti pred 16. letom starosti. V večini primerov vsi stalni zobje (razen modrostnih zob) izrastejo pred 14. letom starosti in je nepravilnost zob in čeljusti izražena v polni meri. Če je nepravilnost zgolj estetske narave, se pravi govorimo o lahki nepravilnosti (npr. ocena EF indeksa < 16 točk), ZZZS ne krije stroškov zdravljenja. V tem primeru, je plačnik ortodontskega zdravljenja pacient (oz. starši) sam.
Pri odraslih prav tako ZZZS ne krije stroškov ortodontskega zdravljenja (od 18. leta dalje).
Kakšna je cena za fiksni lok? So v to všteti tudi vsi redni pregledi? In koliko stane potem snemanje aparata na koncu?
Cena ortodontskega zdravljenja je zelo odvisna od stopnje nepravilnosti, pri čemer je zdravljenje težje nepravilnosti dražje od lahke. V obeh primerih je najbolj učinkovito zdravljenje z nesnemnim (fiksnim) ortodontskim aparatom, kjer zdravljenje traja v povprečju 2 leti. Pri lahkih nepravilnosti, lahko zdravljenje zaključimo že pri 1 letu, medtem ko pri težjih oblikah zdravljenje lahko traja tudi več let (4-5 let).
Ceno za zdravljenje na račun zdravstvenega zavarovanja določa ZZZS in je določena po posameznih storitvah, v povprečju stane zdravljenje 2.500 – 3.500 eur. V to ceno so všteti vsi redni pregledi in snetje aparata, ter namestitev retencijskih aparatov (retencijski žični lok in snemni retencijski aparat).
V samoplačniških ordinacijah je cena odvisna od teže nepravilnosti, načrta zdravljenja, želje pacienta, izbranega materiala, vrste zdravljenja, organizacije, sistema dela, tipa ordinacije, izvajalca storitev in se giblje od 1.000 – 10.000 eur, v povprečju znaša od 4.000 – 6.000 eur. V to je prav tako vključeno celotno zdravljenje, vključno z retencijskimi aparati in rednimi kontrolnimi pregledi.
Kako se ortodont odloči, ali dobiš notranje loke ali snemni aparat za vzdrževanje stanja? Kolegica je po dveh letih fiksnega dobila snemnega za čez noč, nekateri dobijo te notranje loke … Te notranji lok kaj moti? Kako je potem s plombiranjem zob?
Specialist ortodont se pri načrtovanju in analiziranju diagnostičnih pripomočkov pred začetkom zdravljenja ter nato tik pred snetjem aparata odloči za vrsto retencijskih aparatov (žička ali snemni) na podlagi začetnega stanja, vrste in dolžine zdravljenja ter na podlagi končnega rezultata. V veliki večini se nalepi retencijsko žičko na notranjo (jezično) stran spodnjih zob (spodaj IKS) od podočnika (trojke) do podočnika in vstavi snemni retencijski aparat (klasična snemna plošča, transparentna retencijska folija, debelejša retencijska opornica) na zgornje zobe. Ta snemni aparat se nosi eno leto ves dan, razen med jedjo. Po enem letu se ali izdela nov debelejši aparat (retencijska opornica) ali nadaljuje s prejšnjim snemnim aparatom, ki se ga nosi samo ponoči. Pri mlajših je priporočljivo, da se ga nosi vsaj 3 leta, pri odraslih in pri ljudeh z bruksizom (stiskanje, škripanje, škrtanje z zobmi ponoči) naj se snemni aparat/opornico nosi do nadaljnega.
Notranji loki na spodnjih ali zgornjih zobeh večinoma niso moteči in se jih po nekaj letih po potrebi lahko odstrani ali zamenja. Če je potrebno te zobe plombirati, se jih lahko začasno odstrani in po potrebi prilepi nazaj. Te žične loke lahko izdela ortodont sam ali mu jih pripravi zobotehnik v svojem laboratoriju.
Ali lahko nosim aparat samo na zgornji oz. eni čeljusti, glede na to da mene moti samo postavitev zob na zgornji čeljusti, spodaj pa se mi zdi uredu ali moram obvezno imeti na obeh straneh?
Priporočljivo je, da se nesnemni (fiksni) ortodontski aparat (zvezdice z žičkami, “tračnice”) namesti v obeh zobnih lokih (spodaj in zgoraj), še posebej pri otrocih in mladostnikih, kajti na ta način imamo večjo možnost, da pridemo do idealnega rezultata zdravljenja (brezhiben ugriz in estetska postavitev zob). V redkih izjemah lahko samo z aparatom v enem zobnem loku prav tako pridemo do optimalnega rezultata. Take delne aparate navadno uporabljamo za zdravljenje/uravnavanje manjših nepravilnosti (zgolj samo sprednji zobje – social six), za zapiranje manjših vrzeli med zobmi, za vlek zob iz kosti ali v kost, za pripravo pred protetično oskrbo, za pripravo pred kirurškimi posegi. Pri odraslih, kjer lahko manjka več zob ali so ti neustrezno oskrbljeni zaradi nepravilne lege, položaja, je možno z enostavnejšimi ortodontskimi aparati te položajne nepravilnosti ustrezno popraviti in omogočiti boljšo in trajnejšo funkcionalno oskrbo zob.
Kakšne imate izkušnje z zobnimi aparati v “srednjih letih”?
Zdrav ugriz in prijeten nasmeh sta enako pomemba pri 60 letih, kot pri 16 letih. Nikoli ni prepozno! Zdrave zobe lahko poravnamo pri katerikoli starosti. Važno je, da natančno analiziramo diagnostične pripomočke (anamneza, odtisi, študijski modeli, fotografije, rentgenske posnetke, CBCT, ugriz), naredimo ustrezen načrt zdravljenja in se nato s pacientom pogovorimo o željah, možnostih, omejitvah, rizičnosti, uspešnosti, ter skupaj izberemo najbolj primeren način zdravljenja. Ortodontsko zdravljenje je del celostnega zobozdravstvenega načrta. Z ustrezno oskrbo, kar vključuje ortodontsko zdravljenje, kadar je potrebno, lahko zobje trajajo celo življenje.
Kaj pa izven Ljubljane, so cene nižje?
Cene po Sloveniji so odvisne od številnih faktorjev, ki so večinoma v povezavi s kvaliteto ortodontskega zdravljenja. Ta je odvisna od samega terapevta in za kvalitetno ortodontsko zdravljenje potrebujemo natančno analizo diagnostičnih pripomočkov (anamneza, odtisi, študijski modeli, fotografije, rentgenske posnetke, CBCT, ugriz), ustrezen načrt zdravljenja pri čemer ta lahko vključuje zelo enostavne rešitve, lahko pa vsebuje številne dodatne aparate, kar vse vpliva na ceno.
Zdi se mi, da bi potreboval aparat, pa nisem prepričan. Kaj naj storim? Kako je s cenami pregledov?
Preprosto. Naročite se na preventivni pregled pri ortodontu, ki bi ga želeli obiskovati. Ali ki je po vaši presoji oz. mnenju drugih “dober”. Vnaprej se pozanimajte, ali je potrebno preventivni pregled plačati ali ne. Za nasvet in mnenje se lahko kadarkoli obrnete tudi na Ustno Medicini. Brezplačno.
