zobje-zobozdravnik

Ko je treba za obisk zobozdravnika čakati tudi več mesecev

Številne ljudi jezi, da morajo pri zobozdravniku številne storitve doplačati in da javno zdravstvo ne krije sodobnih storitev, kot je bela zalivka. Še težje je z bolečino v zobu čakati na zdravljenje, zato se marsikdo obrne za zasebnega zobozdravnika, kjer mora za storitve, ki mu sicer pripadajo z osnovnim zavarovanjem, plačati. Čakalne dobe bi lahko preprosto skrajšali, medtem ko vseh storitev ne bo krila nobena država, opozarja zobozdravnica Nada Puharič.

“So pacienti, ki od socialnega zavarovanja pričakujejo preveč. Nobena država ni tako bogata, da bi vse to krila,” poudarja prva zasebna zobozdravnica v Sloveniji Nada Puharič. Po njenem mnenju je slovensko zobozdravstvo dobro in kakovostno, v okviru socialnega zavarovanja pa ponuja veliko.

“Dolgo časa sem spadala v javno zdravstvo, dežurala v javnem zavodu in moram reči, da so prostori lepi, zdravniki imajo dobre pogoje, pacientom pa se ponuja veliko,” dodaja.
Pravice so takšne, kakršne so lahko glede na proračun, ki ga ZZZS namenja zobozdravstvenim storitvam, ponudba je na žalost skopa, pa menita zobozdravnika Sebastjan Perko in Matej Pirtovšek iz zasebne ordinacije Ustna medicina.

Pravice in materiali enaki kot pred 30 leti

O tem, kakšne pravice, storitve in materiali nam pripadajo v okviru socialnega zavarovanja, smo že pisali. Po navedbah Perka in Pirtovška se te storitve in materiali “že zadnjih 30 let in več gibljejo v istem obsegu”. Kot sta zapisala, je šel razvoj naprej, javno zobozdravstvo pa temu ni sledilo oz. niti ni moglo slediti.

Prevelik del storitev v javnem zobozdravstvu se še vedno navezuje le na obolel zob, premalo na preostalo področje ustnega zdravja. Poleg tega omenjata še, da si kot pacient v zasebnem zdravstvu lahko deležen precej drugačne obravnave, od uporabe tehnik in materialov, ki varujejo zobna in obzobna tkiva, do laserskega zdravljen in naravo posnemajočih plastičnih in keramičnih materialov, navajata Perko in Pirtovšek.

“Amalgam v ustih nima kaj iskati”

Tako v javnem zobozdravstvu, kjer na leto naredijo približno 1,1 milijona plomb, še vedno uporabljajo amalgamske zalivke, ki po mnenju Perka in Pirtovška “danes v ustih nimajo kaj iskati”. “Če so prepovedali izdelovati termometre, ki vsebujejo živo srebro, mi ni jasno, zakaj je dovoljeno živemu srebru, da počiva v zobu oz. da se ga vanj natlači.” Dodajata, da amalgam na dolgi rok ruši integriteto zoba.

Amalgam se v zobozdravstvu še vedno uporablja, ker je v primerjavi z belimi zalivkami cenejši, in sicer za eno petino. Po ceniku storitev zobozdravstvene dejavnosti, objavljenem na ZZZS, cena zalivke na eni ploskvi znaša 11,6 evra. Za belo zalivko je treba doplačati od približno 10 evrov dalje, za polno ceno pri zasebnici Nadi Puharič pa pacienti odštejejo od 40 do 200 evrov, odvisno od velikosti, ploskve in dela.

Drugo mnenje: Amalgam dokazano ni škodljiv

Puharičeva omenja, da nekateri njeni starejši pacienti še vedno prisegajo na amalgamske zalivke. V nasprotju s Perkom pravi, da amalgam dokazano ni škodljiv oz. je škodljiv le prvi dve uri, pa še to le, če živo srebro ni pravilno dozirano. Medtem ko stara, strjena zalivka, če je pravilno narejena, ni škodljiva, pravi. “Če analizirate ribo, ki plava v reki ali morju, je pribitek v eni plombi ravno takšen kot v tisti ribi.”

Naveličani čakanja gredo k zasebnikom

Brez doplačila v javnem zobozdravstvu nismo deležni le slabših materialov in storitev kot v zasebnem, temveč na storitve tudi dlje čakamo. Medtem ko ste pri zasebniku na prvem pregledu lahko že v nekaj dneh, tri tedne po opravljeni diagnostiki pa vas bodo že zdravili, boste pri marsikaterem zobozdravniku v javnem zdravstvu čakali mnogo dlje.
Po podatkih Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) boste ne glede na stopnjo nujnosti (zelo hitro, hitro ali redno) boste v povprečju čakali 20 dni. Najkrajša čakalna dba je sicer po njihovih podatkih en dan, medtem ko je najdaljša kar 139 dni.

Precej dlje bodo na specialistični pregled pri zobozdravniku čakali otroci – z zelo hitro napotnico kar 23 dni, s hitro 36, z redno pa kar 61 dni. najkrajša povprečna čakalna doba je sicer tri dni, najdaljša pa kar 249 dni oz. prek osem mesecev.

Precej se bodo načakali še posebno tisti, ki bodo potrebovali zdravljenje zaradi protetike. Najkrajša čakalna doba za začetek zdravljenja je kar 195 dni oz. več kot pol leta, najdaljša pa celo 1588 dni oz. 53 mesecev ali če rečemo v letih, skoraj 4 leta in pol.

Vendar je še prej treba priti sploh do prvega pregleda zaradi protetike, za kar se najmanj čaka šest dni, največ ka par 630 dni.
Čakalne dobe bi po mnenju Puharičeve, ki je bila svetovalka nekdanjega ministra za zdravje Boruta Miklavčiča, lahko zelo preprosto skrajšali, če bi naredili red, in sicer po avstrijskem vzoru.

Kako skrajšati čakalne dobe

“Pri nas je narobe, da koncesionarju omejujejo košarico oziroma pravice, ki pripadajo vsem. Imamo zobozdravnika, ki je priden in delaven, sposoben narediti več in nekomu ponuditi storitve, ki vam pripadajo, a mu ne plačajo, ker je prekoračil določen obseg del.”

Kot pravi, so nekateri zobozdravniki sposobni narediti več in delati dlje. Takim je Avstrija dovolila, da lahko, če so zasebniki in imajo koncesijo, naredijo več normativov, a s storitvami, ki jih določa košarica.

Po njenem mnenju je v Sloveniji zobozdravnikov preveč – po podatkih zdravniške zbornice jih je 1.522 (631 v javnih zavodih, 635 zasebnikov s koncesijo in 256 zasebnikov) oziroma 0,7 na tisoč prebivalcev -, osnovnih programov pa premalo. “Jaz bi opredelila košarico in to ponudila vsem, tudi tistim, ki nimajo denarja. S tem bi se čakalne dobe skrajšale,” je prepričana Puharičeva.

Bolečinam, vrstam in stroškom se lahko izognemo s preventivo

Čakanju z bolečim zobom in visokim stroškom zdravljenja bi se lahko v veliki večini primerov izognili, če bi izkoristili pravico do preventivnega pregleda, ki nam pri zobozdravniku pripada vsako leto. Od skupaj 2,1 milijona obiskov pri zobozdravniku letno jih je le nekaj več kot 14 tisoč preventivnih, kar je manj kot odstotek.

“S preventivo bi se lahko izognili več kot 80 odstotkom storitev, ki jih zagotavljamo zobozdravniki. Vse od lukenj, zdravljenja granulomov do paradontalne bolezni. Vse, kar je povezano z bakterijami in okužbo,” poudarjata Perko in Pirtovšek.

V okviru javnega zdravstva zobozdravniki letno opravijo v povprečju 3,5 milijona zobozdravstvenih storitev. Leta 2016 so naredili 1,15 milijona zalivk, od tega 900 tisoč brez zdravljenja, izdrli 240 tisoč zob, naredili skoraj 200 tisoč fiksnih in 46 tisoč snemnih protez.

e-obvestila

Začutite sproščen utrip Ustne Medicine tudi digitalno! Izbrane vsebine novičnika Od ust do ust vam bomo dostavili neposredno v elektronski nabiralnik, tako da boste vedno na tekočem z dogajanjem, novostmi in posebno ponudbo za vaš popoln nasmeh. Prijavite se na e-obveščanje in nikoli ne zamudite najbolj aktualnih novic ter posebnih ugodnosti.

Za uspešno vključitev v naš sistem e-mail obveščanja vas prosimo za vašo privolitev za naslednje aktivnosti:

 
Svojo odločitev lahko kadarkoli prekličete tako, da kliknete povezavo za odjavo v nogi katerega koli e-poštnega sporočila, ki ga prejmete od nas, ali pa nam pišete na info@ustna-medicina.com.
Z vašimi podatki bomo ravnali s spoštovanjem in vso odgovornostjo. Za več informacij o naših postopkih zasebnosti preberite Politiko zasebnosti. S klikom spodaj se strinjate, da vaše podatke obdelamo v skladu s temi pogoji.
 
captcha