Če štejemo vse mlečne in stalne zobe, nam v obdobju otroštva in mladosti izraste kar 52 zob. Izraščanje zoba je dolgotrajen proces, ki v večini primerov poteka brez večjih pretresov. Izjema sta le prvi in zadnji izmed izraščajočih zob. In če je pri izrasti prvega mlečnega zoba, ki se običajno pojavi pri šestih mesecih, terapija potrebna le v redkih primerih, pa so pri izraščanju zadnjega, zapleti precej pogosti.
Če so prvi zobki najmanjši, so zadnji konkretni molarji. Imajo veliko krono in do štiri korenine. Medtem ko mali mlečni zob izrašča v prazno čeljust, se poskuša velika osmica stlačiti v čeljust, ki je že prenatrpana z zobmi. Evolucijsko gledano se nam čeljustnici namreč zmanjšujeta, z vse mehkejšo hrano, ki se ne žveči več zadosti, pa se stanje samo še slabša.
Izraščajoče osmice pogosto nimajo dovolj prostora za izrast. Pri tem jih ovira sedmica, ki ima prednost pri ‘nakupu parcele’, zadaj pa še navpični krak spodnje čeljusti. Če je prostora med njima premalo, bo osmica ostala stalno delno izrasla.
Imenujemo jih tretji molarji, osmice, modrostniki, modrostni zobje. Imajo več imen kot kateri koli drug zob, kar gre pripisati zlasti številnim legendam o težavah pri njihovem izraščanju, pa tudi slabih izkušnjah z njihovim odstranjevanjem.
Zadnji zobje izraščajo zadnji in sicer med 17. in 21. letom, ko naj bi bili že modri (od tod izvira tudi ime modrostni zob, ang. ‘wisdom tooth’). Večina nas ima štiri osmice, nekaterim izrastejo vse, drugim ne (običajno le zgornje). Veliko ljudi pestijo tudi težave z delno izraslimi osmicami, najpogosteje jih povzročajo spodnje. Ob delno izraslem zobu se med krono in dlesnijo, ki jo delno pokriva, začenja nabirati hrana, kar povzroči nastanek in poglobitev žepa. Nezmožnost čiščenja prostora privede do ponavljajočih se vnetij. Posledično se lahko pojavi zobna gniloba na sosednjem zobu (sedmici), in to pogosto na korenini, kar predstavlja resen problem. Takšen žep se lahko tudi akutno vname.
V povprečju so zgornje osmice veliko primernejše za odstranjevanje in posledično manj zahtevne, spodnje pa so lahko zelo ‘stlačene’ v kot spodnje čeljustne kosti. Za nameček v spodnji čeljusti pod njimi poteka živec, ki senzorično oživčuje spodnjo ustnico in dotično stran čeljusti. Odstranjevanje takšnih osmic je lahko zato še posebej zahtevno.
Kirurški poseg poteka v lokalni anesteziji. Najprej odmaknemo dlesen in tako prikažemo krono zoba. Osmico poskušamo odstraniti z razrezom zoba, vendar njegova lega včasih zahteva tudi odstranjevanje kostnine. V rano položimo PRF-membrano, ki pospešuje celjenje in ohranja kostnino. Pridobimo jo iz pacientove lastne krvi, in sicer s centrifugiranjem. Na koncu rano zašijemo.
Po posegu priporočamo sladoled in hladne obkladke, s čimer zmanjšujemo oteklino, ki pacienta spremlja prvo jutro. Pozneje se edem hitro zmanjšuje. Odstranitev šivov pacienta čaka čez teden dni, ko se oceni potek celjenja. Do popolne zacelitve mineta povprečno dva tedna.
In še nasvet za bodoče mamice: če načrtujete naraščaj in se vam težave z modrostnim zobom pojavijo nekajkrat na leto, opravite pregled in se posvetujte, če je osmico smiselno odstraniti še pred porodom.
Primož Jager, dr. dent. med.
