Estetska korekcija nasmeha

Z dolgotrajnimi provizoriji kot začasno rešitvijo do prenovljenega nasmeha in notranjega zadovoljstva

Estetskemu zobozdravstvu smo v preteklih novičnikih namenili že veliko pozornosti in predstavili smo vam tudi nekaj Case report-ov na omenjeno temo. Govorili smo o pomembnosti lepega nasmeha, čustvih, ki se skrivajo za tem in o notranjem zadovoljstvu, ki ga prinaša izkušnja. Tokrat boste izvedeli več o Gregi in estetski korekciji njegovega nasmeha ter pozitivnem vplivu na njegovo vsakdanje življenje.

Z Grego se poznava slabo leto dni. Krajše obdobje poznanstva je bilo vseeno dovolj dolgo, da se je med nama vzpostavil prijateljski, zaupanja vreden odnos. Kot zobozdravnici mi je Grega začel zaupati relativno hitro, k čemer so zagotovo pripomogle vse dobre kave in čaji, ki mi jih je postregel v Taman-u. Prav tam sem opazila, da Grega skriva svoj nasmeh kljub temu, da je vedno dobre volje in se vsakomur nasmehne vsaj z očmi.

Pri estetski korekciji nasmeha je najpomembnejši del terapije načrtovanje končnega rezultata skupaj s pacientom. Pri Gregi smo načrt estetske korekcije prilagodili biološkim in mehanskih zahtevam zdravih zob ter obzobnih tkiv. Obsežno načrtovanje zahteva sodelovanje različnih strok zobozdravstva – parodontologije, konzervativnega zobozdravstva, kirurgije ter protetike. Idejno je načrt zasnoval dr. Sebastjan Perko, dr. dent. med., Natalija Stojič, dr. dent. med., oralni kirurg Jure Gačnik, dr. dent. med. in jaz pa smo enotno, vsak na svojem zadanem področju, pripravili načrt zdravljenja.
Najprej smo poskrbeli za zdravje dlesni in odstranili zobno gnilobo pod neustreznimi amalgamskimi zalivkami (slika 1-4). Zamenjali smo jih z belimi, kompozitnimi zalivkami, ki posnemajo anatomijo, barvo ter obliko naravnih zob. Z novo, primerno višino zalivk smo pridobili tudi dodaten prostor za kasnejšo protetično estetsko korekcijo sprednjih zgornjih zob.

Slika 1: Stare amalgamske zalivke v zgornji čeljusti, pod katerimi je prisotna zobna gniloba.
Slika 2: Stanje po zamenjavi vseh neustreznih zalivk z belimi, kompozitnimi zalivkami.

 

Slika 3: Stare amalgamske zalivke v spodnji čeljusti, pod katerimi je prisotna zobna gniloba.
Slika 4: Stanje po zamenjavi vseh neustreznih zalivk z belimi, kompozitnimi zalivkami.

 

Po opravljenem začetnem zdravljenju vnetja obzobnih tkiv ter menjavi zalivk, smo na podlagi digitalnega odtisa zob izdelali virtualni navosek, s katerim smo simulirali izgled začasnih delnih prevlek oziroma lusk na sprednjih zobeh. Te smo začasno, za kratek čas prilepili na zobe, čemur pravimo mock-up. Grega je tako imel čas in možnost, da se s spremembo nasmeha poistoveti oziroma najde vse tisto, kar mu je všeč, in prav tako vse malenkosti, ki ga pri predlaganem načrtu motijo.

Slika 5: Virtualni navosek, ki omogoča vpogled v skrbno načrtovano estetsko oskrbo.

 

 

 

 

 

Slika 6 : Nasmeh pred zdravljenjem
Slika 7: Nasmeh po izdelavi kompozitnih zalivk ter oskrbi z začasnimi luskami (mock up).

Konzervativnejšim posegom je sledil kirurški del, ki ga je opravil dr. Gačnik.

”Če bi rekel, da Grega ni bil na trnih, ko ga je asistentka Sara pripravljala za kirurški poseg, bi lagal. Sicer pa že zobozdravniški posegi, kaj šele to, kar počnem jaz, niso nikomur pri srcu.

Pri Gregi smo se, glede na kratek izgled zobnih kron odločili, da jih bomo podaljšali. S tem posegom ne vplivamo samo na dolžino zobnih kron temveč tudi na potek dlesni. Pravila lepega nasmeha govorijo o rdeče – beli estetiki, kar pomeni, do so tudi zdrave, rožnate dlesni zelo pomembne. Na podlagi meritev obzobnih žepov je imel Grega blago parodontalno bolezen – obzobni žepi so bili nekoliko poglobljeni. S posegom smo nameravali urediti tudi to, saj je pri podaljšanju zobnih kron potrebno odstraniti delček dlesni. Pred posegom smo vzeli odtis zob z začasnimi luskami in na podlagi izlitega modela je Maruša Perc, vodja našega zobotehničnega laboratorija, izdelala folijo (slika 8), ki mi je služila kot vodilo, do kje naj sega novo načrtovan rob dlesni. Folija mi je služila tudi kot vodilo, kakšen naj bo potek kosti ob zobeh, saj dlesen vedno sledi nivoju kosti. Poseg sem opravil pod lokalno anestezijo in je bil zato popolnoma neboleč. Takoj ko je anestezija začela delovati, se je Grega sprostil in prepustil našemu strokovnemu delu. Med posegom smo odkrili, da je parodontalno stanje zob nekoliko slabše, kot je bilo razbrati iz grafa pri meritvah obzobnih žepov. S konzervativno parodontalno terapijo so bili namreč obzobni žepi le delno sanirani, kostno stanje pa je bilo navidezno boljše. Med posegom sem zato znižal samo nivo dlesni, nivo kosti pa je ostal spremenjen le pri nekaterih zobeh. Kirurški poseg pri Gregi je bil zato bolj podoben klasični reženjski operaciji, kjer se odstrani vnetno tkivo okoli parodontalno prizadetih zob in očisti korenine teh zob. Na kontrolnem pregledu smo videli, da je nivo dlesni višji (slika 9 in 10) in so Gregovi zobje zato videti daljši, kar smo seveda želeli doseči. Nekateri majavi zobje so se prav tako učvrstili v kost, kot smo pričakovali”.

oralni kirurg Jure Gačnik, dr.dent.med.

 

Slika 8: Folija, ki je kirurgu služila kot vodilo za podaljšanje klinične krone.

 

 

 

 

 

 

Slika 9: Nivo dlesni pred kirurški posego. Dlesen je vneta in je zato rdeče barve.
Slik 10: Nivo dlesni po podaljšanju kliničnih kron (desno). Barva dlesni je rožnata, kar je znak zdrave čvrste dlesni.

Že s pripravljalnimi postopki, kakor pravimo vsem postopkom pred protetično oskrbo, smo pri Gregi dosegli vidno estetsko izboljšanje nasmeha. Zobje so bili daljši, zaradi belih zalivk svetlejši in dlesen zdrava, rožnata, kar je vodilo k temu, da se je Grega pogosteje zelo na široko zasmejal.

Ker je pri ustvarjanju estetskih korekcij nasmeha vedno močno vpet tudi pacient, nam je Grega zaupal kakšen nasmeh si želi in s čim je bil zadovoljen pri mock up-u ter kaj točno ga je motilo. Všeč mu je bila svetlejša barva zob v primerjavi z njegovo ter drugačna oblika, želel pa je ohraniti razmik med zgornjima sekalcema, t.j. diastemo, ki ga spremlja že od otroštva. Tudi mi smo menili, da bomo z ohranitvijo manjšega razmika med zobmi dosegli pristnejši videz Gregorjevega nasmeha, predlagali pa smo malenkost daljše zobe in bolj ovalno obliko.

Približno tri mesece po opravljenem kirurškem posegu so se dlesni dodobra učvrstile na nivoju, ki smo ga načrtovali. Tudi Grega je bil sedaj čustveno pripravljen, morda bi lahko rekla da celo nestrpen, da nadaljujemo z zanj najpomembnejšim delom našega načrta – s protetičnim delom. Spremembe si je res močno želel in po vsakem obisku naše klinike je ordinacijo zapustil srečnejši. Zgornje zobe od leve do desne štirice smo v enem obisku pripravili, torej obrusili in digitalno odtisnili ter izdelali ordinacijske provizorije kot zaščito do naslednjega dne. Dolgotrajne provizorije smo tako Gregi že naslednji dan cementirali (slika 11). Prva kava, ki jo je tisti dan skuhal gostom v Taman-u, je bila zato postrežena z nasmeškom, segajočim od enega do drugega ušesa (slika 12).

 

Slika 11: Dolgotrajni provizoriji tik po cementiranju.

 

 

 

 

 

 

Slika 12: Grega z novim nasmehom z dolgotrajnimi provizoriji, ki potrebujejo še nekaj manjših popravkov.

Estetske korekcije nasmeha so pogosto zelo kompleksne, zahtevne in trajajo relativno dolgo časa. Rezultati niso vedno popolnoma predvidljivi, vendar so nam v takih primerih v veliko pomoč digitalno načrtovanje nasmeha in na podlagi digitalnega načrtovanja izdelani dolgotrajni provizoriji. Vse popravke glede na pacientove želje in našo strokovno presojo naredimo na začasnih rešitvah, tako da so končne keramične rešitve točno takšne kot si želite. Tudi pri Gregi načrtujemo dodatne manjše korekcije izgleda dolgotrajnih provizorijev, s katerimi bomo dosegli naravnejši nasmeh.

Kakšni bodo dovršeni dolgotrajni provizoriji in nato končna keramično rešitev pri Gregi boste lahko izvedeli v enem izmed prihodnjih novičnikov in tudi na naši spletni strani.

 

 

 

 

Kako pa je vse skupaj doživljal Grega?

Naš nasmeh je ena izmed prvih stvari, ki jih ljudje opazijo pri srečanju. Prav zaradi tega je težko biti samozavesten, če imaš težave z zobmi. Pri meni so omenjene težave pustile nizko samozavest in prav to je posledično privedlo do manj interakcije z drugimi ljudmi. Ker sem imel slabe zobe sem se ves čas počutil slabo. Biti samozavesten v naši družbi pa je skorajda nujno za doseganje osebnega in poslovnega uspeha.

Kot najstnik s slabimi zobmi, sem običajno prejemal kruto in nenavadno kazen od svojih vrstnikov  – razna  zbadanja in  žaljivke, zaradi česar sem bil kasneje tudi nezaupljiv do ljudi. Težavo delno pripisujem vzgoji, saj je doma veljalo mnenje, da sem za zobozdravnika kot otrok premlad oziroma za zobe niso skrbeli misleč: ”saj jih bodo zamenjali stalni zobje”. Tudi ustna higiena pri nas doma ni bila prioriteta. Po domače povedano, umivanje zob je bilo na zadnjem mestu ali pa ga ni bilo.

Kasneje so se težave z zobmi stopnjevale in bal sem se, da bo, ko bom odšel k zobozdravniku,  potrebno urediti vse zobe in da bom zato moral prestati veliko trpljenja in bolečine. V  mladosti sem imel namreč zelo slabo izkušnjo z zobozdravnikom, ki je me je pripeljala do tega, da zobozdravnikov enostavno nisem želel več obiskovati.

Po prepričevanju družine in prijateljev sem končno zbral pogum in se odpravil na kliniko Ustna Medicina. Tam so mi prijazno svetovali in pomagali premagati največji strah. Ekipa zobozdravnikov, ki dela na Ustni Medicini je ustvarila vzdušje, kjer sem se počuti varno in tako sem z njihovo pomočjo začel zaupati zobozdravnikom. Pri vseh postopkih so mi stali ob strani, me vzpodbujali in uresničili čisto vsa moja pričakovanja.

Danes lahko rečem samo to, da sem prvič po dolgem času iskreno srečen in zadovoljen s svojim nasmehom. Povrnili so mi samozavest, saj moj zdrav in lep nasmeh pozitivno vpliva na moje življenje ter na mojo samopodobo.

Slika 13: Nasmejana ekipa – od leve proti desni Ivana Milošević, asistentka, Gregor Mehić Kersnič in Nina Bužančič, zobozdravnica.

MORDA VAM BO VŠEČ

Dodaj odgovor