Izdelava kompozitne, bele zalivke je sorazmerno zahteven poseg, ki zahteva natančnost ter izbor prave opreme in kakovostnih materialov. Čas, ki ga potrebujemo za izdelavo takšne zalivke, je odvisen od njene velikosti in zahtevnosti priprave zoba. V povprečju potrebujemo 45 minut, v najzahtevnejših primerih pa si za kakovosten in estetski rezultat vzamemo tudi uro in pol.
Najpogostejše napake pri izdelavi bele zalivke so slabo odstranjena zobna gniloba, nepravilno obdelan rob preparacije, nepravilno nanašanje kompozitne zalivke, kar pomeni v predebelih slojih, prekratek čas polimerizacije, tj. strjevanja z ustrezno lučko modre svetlobe, in nepravilna osušitev delovnega območja. Kadar zalivka ne tesni zoba, ko ima torej slabo obrobno zaporo, se njeni robovi zelo hitro zabarvajo in prav na teh mestih se znova razvije zobna gniloba, ki ji strokovno pravimo tudi sekundarni karies. Vezava kompozitnega materiala na zob pri tem slabi, zato take zalivke pogosto izpadejo. Prav tako skozi špranje med zalivko in zobom vdirajo bakterije, ki z napredovanjem v globino zoba povzročijo obolenje zobnega živca in sčasoma nastanek granuloma. Opažamo, da se tovrstni zapleti zelo pogosto dogajajo pri zalivkah v cenovnem razredu od 40 do 60 EUR. Cena ne odraža cenejšega materiala, pač pa hitro in nedosledno delo.
Življenjska doba neprimerno izdelane zalivke je kratka, korektno izdelana zalivka pa ob ustrezni ustni higieni zlahka izpolnjuje svoj namen več kot 10 let.
V primeru zobne gnilobe, neustreznega tesnjenja zalivke in najpogosteje v primeru starih amalgamskih zalivk je treba izdelati novo kompozitno zalivko. Amalgamske ali črne zalivke so v sodobnem zobozdravstvu neprimerna in zdravju škodljiva rešitev. Kar petdeset odstotkov sestave pripade živemu srebru, ki pa se zaradi mehanskih sil ob žvečenju in zaradi korozije, tj. kemičnega raztapljanja, počasi izloča iz zalivk in negativno vpliva na telo. Tudi mehanske lastnosti amalgama so pomanjkljive, ob temperaturnih spremembah se namreč krči in razteza ter na ta način povzroča špranje ob robovih z zobom in poke oslabljenih zob. V več kot devetdesetih odstotkih najdemo pod starimi amalgamskimi zalivkami precejšno poškodbo zob, največkrat zobno gnilobo ali že omenjene poke zob. Neredko pridete v ordinacijo takrat, ko se je že odlomil del zoba ali pa se ta odlomi celo med odstranjevanjem zalivke.
Za izdelavo kakovostne in estetske kompozitne zalivke v vrednosti od 110 do 140 EUR potrebujemo zob, »suh kot poper«. Površina zoba, na katero lepimo kompozitni material, ne sme priti v stik s slino, krvjo ali gingivalno tekočino, tj. tekočino, ki jo izloča dlesen. Stik z vlago namreč onemogoča dobro vezavo zalivke na zobno substanco. Popolnoma suho območje največkrat dosežemo z namestitvijo gumijaste opne, opis katere lahko najdete na spletu pod ključno besedo koferdam.
Prednosti uporabe gumijaste opne so številne:
- v usta ni treba tlačiti vatnih rolic,
- jezik, lica, ustnice in slina ne ovirajo posega,
- voda za hlajenje vrtečih instrumentov ne teče v grlo,
- ostanki stare zalivke ne letijo po ustih,
- zmanjšamo možnost stika z ostanki amalgama.
Posebno previdnost posvečamo odstranitvi starih amalgamskih zalivk. Pacientom v največji mogoči meri onemogočimo stik z ostanki. Za odstranjevanje uporabljamo karbidne svedre in posebno obliko sesalca, ki v celoti zaobjame zob. Tako poskrbimo, da ob postopku odstranjevanja amalgama po zraku ne pršijo fini amalgamski delci. Pacienta tudi v celoti pokrijemo in mu dovajamo kisik prek nosnega katetra.
Natančnost je pri našem kliničnem delu ključnega pomena za dolgoročni uspeh. Uporaba povečevalnih lup ali operativnega mikroskopa je v sodobnem zobozdravstvu nujna tudi pri izdelavi zalivk. Le na ta način lahko natančno odstranimo okužen (kariozen) del zoba in skrbno pripravimo zobno površino, tj. izvedemo preparacijo.
Pri preparaciji zoba sta pomembna uporaba ostrih svedrov in zadostnega vodnega hlajenja. Tako preprečimo termično poškodbo zobnega živca. Standardnemu čiščenju in dodatnemu krtačenju sledi dezinfekcija zoba z raztopino, ki vsebuje klorheksidin. Ta korak je izredno pomemben, saj z njim dosežemo bistveno trajnejšo vezavo zalivke na dentin oz. zobovino. Kemična priprava zobne substance z jedkanjem s fosforno kislino mora biti odmerjena skoraj do sekunde natančno. Meja med tem, ko s postopkom jedkanja še povečujemo moč vezave med zalivko in zobom, ter tem, ko z istim postopkom to moč že zmanjšujemo je namreč zelo tanka.
Naraven zob ima več barvnih odtenkov. Sklenina, zunanji plašč zoba, je bolj prosevna, spodaj ležeči dentin pa je neprosojen in temnejši. Če želimo doseči naraven videz, uporaba kompozitnega materiala zgolj ene barve ni dovolj. V večini primerov potrebujemo vsaj dva ali tri različne odtenke.
Na kliniki Ustna medicina uporabljamo le najsodobnejše materiale priznanih proizvajalcev. Ti materiali so biozdružljivi, ne vsebujejo monomerov in komponent bisfenolov, imajo vrhunske mehanske lastnosti ter dobro barvno in strukturno obstojnost. Klinične izkušnje in uporaba različnih barvnih sistemov nam omogočajo doseganje izjemno estetskih rezultatov.
Za učinek leska je izrednega pomena končno glajenje in poliranje zalivke, da posnema naravno svetlečo zobno površino. Vendar lesk ne zagotavlja le odličnega estetskega rezultata, s tem dosežemo tudi to, da se bakterijske zobne obloge na popolnoma gladko površino težje prilepijo.
Pri najzahtevnejših estetskih dograditvah, ki imajo povprečno vrednost 250 EUR, se močno približamo naravnemu videzu zoba. Uporabljamo jih na zobeh v vidnem območju, in sicer takrat, ko ni utemeljenega razloga za protetično reševanje estetike z npr. luskami ali pa so te finančno nedosegljive. Prav tako naredimo estetsko dograditev zoba v primerih, ko zaradi poškodbe sprednjih zob obravnavamo otroke in mladostnike. Tak primer sledi v naslednji številki novičnika. Tudi reševanje presledkov med zobmi oz. diastem lahko rešujemo s tehniko brez brušenje zob.
Pri estetskih dograditvah uporabljamo širok spekter barv in tehniko slojenja materiala. Pomembno je, da nadomestimo manjkajoč dentin z materialom, ki je slabo prosojen in ima ustrezen rumenkast ton. Sklenino nadomestimo s prosevnejšim in svetlejšim materialom. Da izdelamo ustrezno obliko zoba, ki natančno posnema naravni videz, v zobotehničnem laboratoriju predhodno izdelamo silikonski predložek na podlagi odtisa in simulacije končnega stanja z navoskom.
Estetske dograditve so zelo zahteven poseg. Lahko se zgodi, sicer zelo redko, da moramo dograditev ponoviti, če želimo doseči ustrezen videz in popolno zadovoljstvo pacienta.
Če povzamemo, pri nizkocenovnih zobozdravnikih in zalivkah razreda od 40 do 60 EUR zagotovo niso upoštevane vse smernice sodobnega zobozdravstva ter prav tako nista uporabljeni sodobna tehnologija in oprema. Največjo pomanjkljivost pa zagotovo predstavlja to, da si za izdelavo zalivke ne odmerijo dovolj časa. Cenovni vložek v vso potrebno opremo in različne materiale, predvsem pa vložen čas, mora biti ustrezno vrednoten. 140 EUR je realna cena troploskovne zalivke, ki ob robovih popolnoma tesni, posnema naravne barve zoba, ima pravilno oblikovano grizno ploskev in za katero zobozdravnik porabi veliko svojega časa. Za estetske dograditve lahko potrebujemo tudi uro in pol natančnega kliničnega dela, uporabo posebnih pripomočkov ter tudi do 8 različnih odtenkov kompozitnega materiala. Prav tako je pogosto neizbežno sodelovanje z zobotehničnim laboratorijem. Ob naštetih tehničnih zahtevah in našem delu imajo estetske dograditve ceno 250 EUR.
Zalivke, narejene na sodoben način, zagotavljajo izjemno estetski rezultat in so pogosto dolgoročno ustrezna rešitev. Seveda pa je treba najprej z natančnim kliničnim pregledom ugotoviti, kakšna oskrba je za vas najprimernejša.
