Diagnostika, odkrivanje vzrokov in ozadja težav, je ključ do uspešnega zdravljenja. Zato v Ustni Medicini temu področju posvečamo še prav posebno pozornost. Vendar pa tudi tukaj obstaja veliko mitov oz. zmot, ki lahko poslabšajo končni rezultat. Poglejmo štiri najpogostejše.
1. Moji občutki o določeni zadevi so manj pomembni od zdravnikovih.
Vaši občutki so neprecenljivega pomena pri postavitvi pravilne diagnoze, pa naj gre za tako banalno stvar, kot je višina nove plombe, ali težko opredeljiv neprijeten občutek v področju obraza. Vedno poskušajte natančno opisati kaj čutite in o tem obvestite svojega terapevta.
2. Za vsako vprašanje/skrb obstaja enoznačen odgovor/rešitev.
Vsi bi bili najbolj veseli, če bi lahko na vsako naše vprašanje oz. skrb dobili enostaven in enoznačen odgovor. A dejstvo je, da v medicini obstaja še ogromno neraziskanih stvari in sivih področij. Veliko odgovorov in odločitev tako temelji na zdravnikovih izkušnjah in stališču pri določeni temi. Posledično obstaja več različnih poti, ki nas pripeljejo do istega ali podobnega cilja.
3. Če vprašam za drugo mnenje sem nezvest svojemu zdravniku.
Obstaja ogromno področij, kjer se terapevti odločamo na podlagi izkušenj in osebnih stališč. Vsak zdravnik se mora zavedati svoje subjektivnosti in poizvedovanje pacienta pri kolegu zdravniku ne bi smel jemati osebno oziroma kot kazalec pacientovega nezaupanja. To naj služi kot izhodišče za pogovor o pacientovih skrbeh in na novo pridobljenih dejstvih.
4. Napake v diagnostiki se ne bodo pripetile meni.
Tudi to je ena izmed naših pogostih želja, vendar pa se moramo zavedati, da se z zapletenostjo primera povečuje tudi število možnih napak (nenatančnosti) pri diagnostiki. Vedno je dobro, da kot pacienti razumemo diagnostične postopke in jim sledimo, ob morebitnih dvomih in nejasnostih pa o tem obvestimo zdravnika in skupaj razjasnimo stvari.
