Parodontalna bolezen – povezava z drugimi boleznimi

parodontalna bolezen

Že Rimljani, Grki, Egipčani in Hebrejci so v svojih zapisih povezovali zdrava usta z zdravim telesom in dobrim splošnim počutjem. V tistem obdobju niso niti približno vedeli za parodontalno bolezen, njene povzročitelje ter mehanizme delovanja vnetnih procesov, razumeli pa so, da so usta del celote. Neposredno povezavo med boleznimi in mikroorganizmi je prvi uspel dokazati Robert Koch (1843–1910).

Tudi za parodontalno bolezen so krive bakterije, ki so prekomerno namnožene v zobnih oblogah. Naša usta so sicer polna bakterij – to je normalna ustna flora. Sluznica v ustih se ves čas obnavlja, to pomeni, da se lušči, kar preprečuje prekomerno razrast bakterij na njej. Nasprotno pa zobje predstavljajo ugodno mesto za njihovo naselitev ter namnožitev. Tako nastane zobna obloga, ki je pretežno sestavljena iz bakterijskih kolonij ter njihovih produktov. V taki oblogi pa se prekomerno namnožijo točno določene vrste bakterij (parodontopatogene bakterije), ki so krive za razvoj parodontalne bolezni. Rob dlesni je mesto, kjer pridejo te bakterije v stik z našim imunskim sistemom, telo pa se proti njim oziroma njihovemu vdoru brani, kar povzroči lokalno vnetje (gingivitis). Sprva je tako stanje omejeno le na dlesen in je popolnoma ozdravljivo. Če pa predolgo vztraja, preide vnetje v kronično obliko – takrat pa so že prizadeta globlja obzobna tkiva ter je navzoča izguba kosti (kronična parodontalna bolezen).

Danes se vse pogosteje pojavlja izraz ‘parodontalna medicina’, ki predstavlja posebno področje parodontologije, ki raziskuje povezave med parodontalno boleznijo in sistemskim zdravjem. Po sedaj znanih ugotovitvah je več kot očitno, da parodontalna bolezen ni omejena zgolj na lokalno dogajanje, ampak sproži tudi sistemski odziv s posledicami. S primerno terapijo pa je mogoče uspešno nadzorovati parodontalno bolezen in s tem zmanjšati možnost za sistemske bolezni ter izboljšati kakovost življenja.

Najpomembnejša povezava, ki sicer še ni do podrobnosti razjasnjena, je med parodontalno boleznijo in krvožilnim ststemom. Statistika Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) pravi, da so srčno-žilne bolezni odgovorne za 20 do 50 odstotkov smrti letno. Običajnim tveganim dejavnikom, kot so sladkorna bolezen, visok krvni pritisk, povišan holesterol, kajenje in stres, pa vse pogosteje pridružujejo še ostale dejavnike tveganja, kot so debelost, vnetja in infekcije.

Ateroskleroza je bolezen žil, pri kateri pride zaradi vnetja v žični steni in nalaganja holesterola do zamašitve žile. Taka obloga (čep) v večji žili se lahko tudi odlušči, splava po krvi naprej in zamaši manjšo žilo v srcu (srčni infarkt), možganih (možganska kap), pljučih (pljučna embolija) … Na proces mašitve žil pa lahko močno vpliva tudi parodontalna bolezen, in sicer na dva načina. Prvič: bakterije in bakterijski produkti, ki prek dlesni vstopajo v krvni obtok, lahko povzročijo poškodbo žilnih sten. Drugič: snovi (signalne beljakovine), ki se sproščajo ob vnetju, spodbujajo poti sistemskega vnetja. Dobri pokazatelj tega sta povišan CRP in sedimentacija, ki ju ljudje pogosteje srečujejo ob pregledu krvi pri zdravniku.

Paradontalna bolezen predstavlja vnetno površino na dlesni do velikosti odrasle dlani, pri napredovali obliki je lahko ta še večja. Skozi tako veliko površino vstopajo v telo bakterije in njihovi produkti. Predstavljajte si, da bi imeli tako veliko vnetno rano na nogi. Mislim, da bi se vsakdo hitro odzval in poiskal ustrezno zdravniško pomoč. Po podatkih raziskave ima skoraj 98 odstotkov ljudi eno od oblik vnetja obzobnih tkiv, kar polovica pa napredovalo obliko parodontalne bolezni.

Nesporno dejstvo je, da imajo ljudje z napredovalo obliko parodontalne bolezni kar nekajkrat večjo verjetnost za možgansko kap in srčni infarkt, nosečnice pa večjo verjetnost za prezgodnji porod in otroka z nizko porodno težo. Opisujejo jo tudi v povezavi z nekaterimi oblikami raka ter Alzheimerjevo boleznijo.

Zelo dobro je raziskana povezava med parodontalno in sladkorno boleznijo. Če zdravimo parodontalno bolezen, se izboljša presnovna urejenost sladkorne bolezni (nižji sladkor) in obratno – ob bolje urejeni sladkorni bolezni so raziskave pokazale tudi boljše stanje obzobnih tkiv. Da bakterije res vstopajo v kri, dokazuje, da so našli bakterije iz ust na vnetih srčnih zaklopkah. Če imate določene okvare na srcu oziroma zaklopkah, morate na to opozoriti zobozdravnika, ki vam bo pri krvavih posegih v ustni votlini predpisal ustrezen antibiotik za preprečevanje bakterijske okužbe zaklopk.

Vsi skupaj se premalo zavedamo, da so usta del telesa, ki prek žil in živcev komunicira s preostalim telesom. Znano je, da se v ustih kaže več kot sto sistemskih bolezni z najrazličnejšimi spremembami. Obratnega vpliva pa tudi ne smemo zanemariti.

Preprečevanje parodontalne bolezni je v večini primerov enostavno. Treba je le natančno in redno odstranjevanje zobnih oblog, čiščenje s ščetko, uporaba nitke oz. medzobnih ščetk ter redno čiščenje zobnega kamna. Že razvito parodontalno bolezen pa je treba zdraviti v ordinaciji s čiščenjem in dezinfekcijo obzobnih žepkov ter poukom o ustreznem čiščenju. S primerno terapijo močno zmanjšamo količino bakterij, zato se zmanjša vnetje obzobnih tkiv. Posledično dosežemo manjšo obremenitev s škodljivimi vplivi na preostalo telo in nekajkrat manjšo verjetnost za prej omenjena obolenja.

MORDA VAM BO VŠEČ

Dodaj odgovor