Je za aterosklerozo res kriva nezdrava prehrana ali so krivec bakterije, ki povzročajo parodontalno bolezen?
Eno izmed najpomembnejših vprašanj, ki jih zastavimo v zobozdravstveni ordinaciji je zagotovo: “Ali vam krvavijo dlesni?”. Vprašanje se na prvo žogo morda zdi zanemarljivega pomena, vendar je vredno sleherne pozornosti. Krvavitev iz dlesni namreč kaže na vnetje dlesni, t.i. gingivitis, ki je prvi in tudi glavni znak začetne faze parodontalne bolezni – kronične bolezni obzobnih tkiv. Z njenim napredovanjem pride do majavosti zob in do njihove izgube, to pa povzroči tudi obilico drugih zdravstvenih težav.
Večina ljudi se vnetih dlesni ne zaveda in občasnemu krvavenju ne posveča posebne pozornosti. Vprašati pa se moramo, ali bi enako lahkomiselno jemali tudi krvavenje kjer koli drugje v telesu? Najverjetneje vaš odgovor ni pritrdilen. Zato je naslednje vprašanje, zakaj je temu tako ter kako lahko to preprečimo.
Krvavitev dlesni je znak vnetja, ki ga povzročajo bakterije in razpadajoča hrana v zobnih oblogah, strokovno ga imenujemo plak. Ta se najpogostej nabira v medzobnih prostorih in na mestih, kjer je prisoten zobni kamen. Ključ do uspeha je zato ravno redna in pravilna ustna higiena, ki je sestavljena iz ščetkanja, čiščenja medzobnih prostorov ter profesionalnega odstranjevanja zobnih oblog pri zobozdravniku vsaj enkrat letno.
Prisotnost zobnih oblog in bakterij pod dlesnijo, v obzobnem žepu, se kaže z vnetjem dlesni. Kadar vnetje napreduje v globino, prizadane spodaj ležečo kost in povzroči nastanek globokih obzobnih žepov, značilnih za parodontalno bolezen. Diagnozo obzobnih tkiv lahko postavimo le s pregledom, analizo rentgenskega posnetka vaših zob (ortopana) in z merjenjem globine obzobnih žepov s parodontalno sondo. Na naši kliniki opravljamo računalniško vodene meritve, s katerimi pridobimo ponovljive in zelo natančne rezultate ter posledično točno diagnozo.
Pri obzobnih žepih globine 4mm in več, je ob profesionalnem odstranjevanju zobnih oblog nujno potrebno zobni kamen, bakterije in vneto tkivo odstraniti s postopkom luščenja in glajenja zobnih korenin ter z antibakterijskimi sredstvi za dezinfekcijo žepov. V krajšem obdobju po opravljeni terapiji svetujemo uporabo blagih antiseptičnih ustnih vod, za dokončno odstranitev bakterij pa izvademo fotodinamično lasersko terapijo, ki uniči bakterije in pospeši celjenje dlesni.
Že vrsto let je znano, da je parodontalna bolezen povezana s srčno-žilnim boleznimi in vrsto drugih obolenj, zadnje strokovne raziskave pa tej povezavi pripisujejo čedalje večji pomen.
Srčno-žilne bolezni, kot sta na primer srčna in možganska kap, so v naši populaciji prve na lestvici vzrokov za prezgodnjo smrt. Vzroke zožanih in z maščobnimi oblogami zamašenih krvnih žil (ateroskleroze) smo v preteklosti pripisovali predvsem nezdravi prehrani, bogati s holesterolom (jajca, maslo, meso ipd.), ki naj bi se kopičil v žilnih stenah. Z novejšimi raziskavami na tem področju pa znanstveniki dokazujejo, da lahko velik del krivde za nastanek ateroskleroze pripišemo določenim bakterijam, ki so prisotne v zobnih oblogah in sodelujejo pri nastanku parodontalne bolezeni.
Obloge na žilni steni povzročajo njeno zožitev, kar ima za posledico zmanjšan pretok krvi in tako privede do dviga krvnega tlaka v srčno-žilnem sistemu. Kadar se obloge od žilne stene odtrgajo in zamašijo krvno žilo, povzročijo možgansko kap oziroma srčni infarkt. Plak se najpogosteje nabira prav na žilnih stenah arterij, ki oskrbujejo najpomembnejše vitalne organe kot so srce, možgani, ledvice in drugi, zato so lahko posledice zelo resne.
Maščobne molekule – ateromi, ki jih izločajo določene bakterijske vrste, prisotne pri parodontalni bolezni, prehajajo preko celične stene v krvni obtok. Tu se prilepijo na površino žilne stene in skupaj z obrambnim odzivom našega telesa na bakterijsko okužbo povzročijo kronično vnetje in zadebelitev žilne stene (Slika 1).
Novo odkriti mehanizmi nastanka ateroskleroze odpirajo vrata sodobnim načinom preprečevanja in zdravljenja srčno-žilnih obolenj, saj so maščobne molekule oziroma ateromi bakterijskega izvora nakopičeni v stenah krvnih žil, potencialni pokazatelji (biološki markerji) začetka razvoja teh bolezni pa omogočajo njihovo zgodnje odkrivanje in preprečavanje posledic.
Case report
Primer uspešnega parodontalnega zdravljena na naši kliniki je 30. letni moški z začetno obliko parodontalne bolezni. Globina obzobnih žepov je v povprečju merila 5 mm, prisotna je bila obilna genarlizirana krvavitev dlesni ob dotiku ob vsakem zobu. Zdravljenja vnetih obzobnih tkiv smo se lotili nemudoma po prvem pregledu.
Najprej smo opravili natančne računalniško vodene meritve obzobnih žepov okoli vsakega zoba na 6-ih merilnih mestih z elektronsko sondo Florida probe. Tako smo poleg vnetja dlesni ugotovili, kakšna je globina obzobnih žepov in kje se nahajajo žepi s povečano globino sondiranja, ki so znak parodontalne bolezni. Na podlagi meritev smo podali ustrezno diagnozo – začetni kronični parodontitis. Že v istem terminu smo z ultrazvočnim odstranjevalcem zobnega kamna očistili mehke in trde zobne obloge nad in pod nivojem dlesni. Naslednji obiski na kliniki so si sledili tedensko, kar je zelo pomembno za uspešno izvajanje terapije. Nadaljevali smo z mehanskim čiščenjem in spiranjem globokih obzobnih žepov s protibakterijskimi sredsti v dveh sejah, pod lokalno anestezijo.
Sledil je proces popolne dezinfekcije in celjenja vnetih obzobnih tkiv s fotodinamično lasersko terapijo. V obzobne žepe smo vstavili barvilo, ki se veže na bakterijsko steno in ga aktivirali z lasersko svetlobo. Ob aktivaciji barvila pride namreč do sproščanja prostih kisikovih radikalov, ki poškodujejo bakterijsko celično steno in povzročijo njen propad.
Po približno 6-ih tednih smo opravili kontrolne meritve in uspešno zaključili parodontalno terapijo. Gospod je bil s potekom terapije in končnim rezultatom izredno zadovoljen in kar ni mogel verjeti, da je zanj tako velika težava kot je parodontalna bolezen izginila v tako kratkem času. Povrnili smo mu nasmeh, ki ga je skrival več let – vse od začetka težav z vnetjem dlesni. V to se lahko prepričate tudi sami ob ogledu fotografij začetnega in končnega stanja (Slika 2 in 3).
Vprašanje je torej, ali boste tudi vi ukrepali pravočasno?
